Želje pred 30 – ko

Želje pred 30 – ko

Moj 29. rojstni dan ali zadnja dvojka spredaj. Zadnje dni sem veliko razmišljala o tem, kakšne načrte oziroma želje sem si zastavila, da jih uresničim pred 30 – ko in danes jih delim z vami.

Prva želja je zagotovo bila, da čim prej napišem diplomsko nalogo in to mi je tudi uspelo nekaj mesecev po rojstvu Glorie tako, da sem diplomirala pri 25 – tih. Rajku sem namreč obljubila, da bom vse izpite opravila, preden sem odločiva za otroka in to obljubo sem izpolnila, saj sem zadnji izpit naredila, tik preden sem zanosila. Diploma je žal morala počakati nekaj mesecev, saj takrat nisem vedela, da bom zanosila takoj. Vseeno sem ponosna nase, da sem diplomsko nalogo napisala le osem mesecev po Glorijinem rojstvu in da je bila Gloria z menoj na zagovoru diplome in na slovesni podelitvi diplom.

Druga želja je bila, da bi imela tri otroke pred 30. rojstnim dnem in da bi bilo med njimi tri leta razlike. Tudi to željo sem uresničila, in sicer malce drugače kot sem si zamislila. Namreč z Glorio sem zanosila takoj, ko sva se odločila za prvega otroka in zato sva se po dveh letih odločila, da je čas za še enega otroka. Vendar sem tokrat imela veliko težav z zanositvijo in zanosila sem šele po sedmih mesecih z dvojčicama. Med njimi je sicer razlika tri leta in pol, le da sta se zadnji dve rodili z razliko dveh minut in ne treh let hhh. Kar je po mojem mnenju veliko boljše kot razlika tri leta, saj sem presrečna, da že imam ob sebi svoje tri hčerke. Predvsem si zanje in za naju želim le, da bi bili zdravi in srečni še naprej.

Moja tretja želja je bila, da najdem zaposlitev za nedoločen čas in tudi ta želja se je uresničila na malce drugačen način. Nikoli v življenju si namreč nisem predstavljala, da bom imela svoje podjetje, vendar sem zelo vesela, da sem preizkusila tudi to možnost in da imam podjetje že skoraj štiri leta. V tem času sem namreč spoznala ogromno čudovitih ljudi in naučila sem se ogromno stvari tako, da mi ni niti malo žal, da sem takrat sprejela to odločitev. Predvsem, ker si nekateri to celo življenje le želijo poskusiti, vendar nikoli ne zberejo poguma za ta korak. Še vedno je moja velika želja, da s septembrom ali kasneje, ko bosta šli v vrtec zaprem s. p. in si poiščem službo za nedoločen čas (za zdaj za polovični delovnik), ki me bo resnično veselila in bom v njej uživala. Spletno stran bom vseeno zagotovo obdržala za pisanje spominov ter za hobi in sprostitev le, da ne bom več imela svojega podjetja. Obenem verjamem, da se bom s polovičnim delovnikom lahko povsem posvetila mojim trem dekletom, ko bodo prišle domov iz vrtca.

Četrta želja je bila oziroma je še, da se z Rajkom nekoč poročiva. Pred leti, ko sva se spoznala, sem sprva sanjala o veliki poroki, vendar sem se v najinih skoraj 11 – tih skupnih letih odločila, da mi je dovolj le majhna civilna ali cerkvena poroka v ožjem družinskem krogu. Dejansko bi si najbolj na svetu želela, da bi se poročila nekje na morju oziroma na plaži. To bi bila moja sanjska poroka in denar za veliko poroko bi zdaj rajši zapravila za dolge medene tedne na morju. Do te točke do zdaj sicer še nisva prišla, saj Rajko nima ravno želje po poroki, obenem tudi nimava denarja za poroko. No nikoli ne veš morda se enkrat premisli in mi uresniči željo – upam, da še pred 30 – tim rojstnim dnem. 😊

Moja peta želja je, da bi si z Rajkom, zgradiva ali kupila majhno pritlično hišico za našo družino. To je še vedno moja velika želja, ki pa dvomim, da se bo uresničila v roku enega leta (razen, če zadenem na lotu) tako, da si želim, da se uresniči vsaj v roku naslednjih petih do desetih letih. Dejansko si tudi pred nekaj leti nisem predstavljala, da se bomo iz hiše na vasi preselili v stanovanje v mestu in to je bil sprva zame ogromen šok. Vendar v stanovanju, ki sva ga v celoti prenovila in opremila po svojih željah živimo že več kot tri leta in počasi smo se nanj navadili ter ga spremenili v dom. Priznam, da je včasih zelo težko, ker živimo sami, saj bi mi neizmerno prišla prav mamina pomoč pri varstvu, kuhanju in pospravljanju, medtem ko je Rajko v službi. Kot sem imela njeno pomoč po Glorijinem rojstvu. Tako pa sem se morala po selitvi hitro naučiti, da ker živimo sami, da moram za vse poskrbeti sama oziroma da za vse poskrbiva skupaj z Rajkom. Občasno imava pomoč staršev, vendar nama ne morejo vedno priskočiti na pomoč. Tako, da zdaj vem, da je najbolj pomembno to, da načrtujem celoten teden ali mesec vnaprej in jih pokličem za varstvo, ko imam nujne opravke. Verjamem, da se nama bo enkrat uresničila želja po majhni hiški ali morda apartmaju na morju. Morda enkrat v naslednjih dvajsetih letih. Sploh pa se vsak mesec ne bi se branila vsaj štirimestne pozitivne številke na bančnem računu.

Glede na to, da sama sebe podzavestno vedno pomlajam, saj včasih pozabim, koliko let imam, bom verjetno tudi naslednje leto pozabila, da je pred menoj okrogla 30 – ka. Čeprav me bodo na to zagotovo spomnili drugi.

Predvsem si še naprej želim veliko zdravja zase in za svojo družino, vse želje pa se bodo že uresničile, ko boš čas za to.

Kakšne so bile vaše želje pred 30 – ko ali pred pomembnimi mejniki v življenju? Še kdo naslednje leto praznuje 30. rojstni dan?