Večer za naju

Večer za naju

V četrtek zvečer sva imela prvo srečanje za starše otrok v vrtcu. In seveda sva že en teden prej začela razmišljati o tem kam bova Glorio dala v varstvo med tem časom. Saj je na vabilu pisalo naj izjemoma pridemo brez otrok.

Zato sem takoj poklicala mami, če bi lahko prišla do naju ter pazila nanjo za kakšno uro. Vendar se mi takrat ni javila zato sem klicala še sestro, če jo lahko pride popazit. Medtem pa sta že klicala starša od Rajkota, da jo lahko prideta onadva popazit in nekako sva se z njima tudi že dogovorila za varstvo.

Nato pa me naslednje jutro kliče mami ter mi ponudi preprosto najbolj logično rešitev. Da Gloria do naslednjega dneva prespi pri njima, saj smo v četrtek zjutraj tako ali tako prišle k njima na obisk. In tudi naslednji dan smo imele takšen namen, da pridemo na obisk oziroma da je ona pri njima v varstvu jaz pa med tem časom delam.

Včasih starši res precej zakompliciramo vse skupaj in sploh ne opazimo najbolj logične in preproste rešitve. Ne vem zakaj se tega nisem spomnila že sama, saj je Gloria seveda prej dve leti vsako noč spala v njuni hiši.

Tako, da me sploh ni skrbelo, da bi bile kakršne koli težave z varstvom. Pa tudi moja mami je odlična mama in varuška. 🙂 Tudi Gloria se je naprej pripravila, da gre z menoj domov potem pa, ko sem ji rekla, da bo danes ostala pri mami in atu pa se ni ravno obremenjevala s tem, da grem sama domov.

In tako sem se odpravila domov počakat Rajkota, da pride iz službe ter da se skupaj odpraviva na sestanek. Vendar je ravno tisti dan imel v službi ogromno dela tako, da sva komaj prišla še pravi čas na sestanek.

Seveda sva morala zato sedeti v prvi vrsti. 🙂 Dobila sva precej koristnih informacij in mislim, da sva tudi malce premagala strah pred tem, da gre Gloria dejansko jeseni v vrtec. Spoznala sva tudi njene vzgojiteljice, ki so nama povedale več o tem kaj vse se dogaja pri njih.

Po eni uri se je sestanek zaključil in odločila sva se, da prost večer izkoristiva le zase ter da greva nekam na večerjo. Tega niti nisva načrtovala ampak sva se za večerjo praktično odločila v nekaj minutah.

Rajko je dal nekaj predlogov in hitro sva se dogovorila, da greva na prost večer v najino najljubšo gostilno Kantino na postaji. Prispevek o tem zakaj se vedno znova rada vračava tja pa najdete tukaj.

Med vožnjo sva se pogovarjala o tem kdaj sva sploh nazadnje imela večer zase in ugotovila sva, da je bilo to le enkrat. Sama pa sva v dveh letih kamorkoli odšla le štirikrat. Saj vedno povsod z veseljem vzameva s seboj tudi Glorio in če je ni zraven je sedaj že precej čuden občutek.

Vendar pa je bil tale večer odličen že zato, ker sva lahko v miru pojedla večerjo. Saj je kosilo ali večerja s Glorio v gostilni res velik izziv sploh, ker pogosto noče jesti ali pa ima toliko energije, da jo loviva vsepovsod.

V četrtek sva se odločila, da bova končno izbrala spet nove jedi, saj pogosto naročiva vedno iste. In izbira je bila res težka, saj imajo v Kantini res ogromno odličnih jedi tako, da sva se odločila za dve jedi brez bučk in rukole, saj Rajko oboje sovraži.

Izbrala pa sva cmimicango con pollo solitario ter burrito con nacho. In tudi tokrat lahko potrdiva, da so bile obe jedi odlične in predvsem zelo okusne. Tako, da če se opravljate v Kantino vam tudi za ti dve jedi ne bo žal, če jih boste preizkusili.

Ravno o tem sva se tudi z Rajkotom pogovarjala v avtu preden sva prišla do Kantine, da so vse njihove jedi vedno tako sončne in okusne. In tudi zato se vsakič z veseljem vračava tja. Če nama uspe gremo tja vsaj enkrat mesečno ali pa se tam ustavimo, ko se peljemo iz morja.

Glede na to, da sva imela prost večer sva se tudi malce pogovarjala o tem katera mesta na morju bomo obiskali ter kaj vse morava spakirati, … Ko pa sva prišla domov sva večer zaključila s božansko sladico po receptu Nine iz bloga Touche, ki ga najdete tukaj.

Na žalost moja sladica ni bila tako čudovita, kot jo ustvari njen mož. Vendar je bila vseeno božanska ter pika na i najinemu odličnemu zaključku večera.

Kljub temu pa je bil precej čuden občutek, da sva bila sama doma brez Glorie. No me je bila pa vsaj zjutraj Gloria še bolj vesela, ko sem prišla ponjo. Imeli pa so se menda odlično kot vedno in v to sploh ne dvomim.

Sva pa sklenila, da si morava večkrat privoščiti večer le naju ter čas za kakšno večerjo. 😉 Res je super, ko ničesar ne načrtujem pa imaš vseeno čudovit dan oziroma večer.

Pa vi starši si kdaj privoščite večer le zase? 🙂