Sedmi mesec – Malčkov dnevnik
Sedmi mesec – karantena še vedno traja in zato smo vsi skupaj doma v izolaciji. Za nedoločen čas so nam prestavili tudi cepljenje pri letu in pol. Obenem je prestavljen datum za delovno terapijo in moj obisk pri zobozdravniku.
Ker ni dovolj že karantena – zapor je bilo v tem času res bedno vreme za sprehode – sneg, dež, veter. Na srečo se je vreme vsaj malce izboljšalo v drugem delu sedmega meseca in imeli smo več sonca za sprehode.
V tem mesecu v času karantene je bil Rajko doma le štiri dni tako, da smo ta čas izkoristili za pospravljanje stanovanja in obnovo ter za beljenje zunanjih sten in za popravilo kopalnice.
Odločila sem se, da bom od zdaj naprej zaradi lažje organizacije pripravila jedilnik za naslednjih 14 dni ter da bomo rajši praznili hladilnik in shrambo namesto trgovine.
Ta ideja se je izkazala za odlično, saj zdaj res porabimo vsa živila, ki jih imamo doma obenem imam zato veliko manj dela s pripravo obrokov. Rajko pravi, da odkar je koronavirus, da jemo le odlične jedi.
Do zdaj sem prvič pekla cake popse, veliko različnih sladic, bombetke, žemljice in tudi prvi kruh. Verjetno, ker imam zdaj odlično pomoč v kuhinji.
Za nujne stvari zdaj opravim nakupe preko spleta, tam kupim vse izdelke, ki jih trenutno ni mogoče kupiti v fizičnih trgovinah.
Sproti pišem tudi seznam kaj vse moram kupiti, da grem v trgovino res le enkrat na tri tedne ali več.
Za Glorio sva se odločila, da bo nekaj dni doma in nekaj dni v varstvu pri starih starših, saj jih zelo pogreša.
V tem času se je naučila voziti kolo brez koleščkov in izpadel ji je že prvi zob tako, da si bomo zagotovo zapomnili tole karanteno in sedmi mesec malčkovega dnevnika.
Lucija in Sofija sta zdaj že vsepovsod – na mizi, posteljah, omarah in seveda jima je najljubše odpiranje vseh vrat v stanovanju. Popolnoma divje vse skupaj postane, ko je doma še Gloria in takrat komaj umirim vse tri.
Sofija ima zdaj žal fazo, ko znori, če so vrata v stanovanju zaprta, in če ne more iti ven na balkon ali v drugo sobo. Takrat začne vpiti in jokati na ves glas tako, da skoraj oglušiš. Občasno se ji pridruži še Lucija.
Lucija se je v tem času naučila še nekaj novih besed in prikupno oponaša tudi mucko (mija – mjav) in kužka (hov hov). Z Rajkom se ji vedno nasmejiva od srca, ko ju začne oponašati.
Obe oziroma vse tri zelo uživajo v glasbi in plesu in Sofija in Lucija se zdaj primeta za roki in plešeta skupaj. Če samo slišita glasbo v risanki ali na video posnetku ali na radiu obe začneta plesati in peti – res noro prikupno ju je gledati.
Vsak dan se odpravimo na hiter sprehod, ker je končno čudovito sončno vreme. Seveda ob tem zelo pazimo in gremo na sprehod ob urah, ko je zunaj najmanj ljudi. Obe večkrat že zjutraj čakata pred vhodnimi vrati, kdaj bomo odšli ven.
V tem mesecu sva praznovala obletnico – 11 let zveze in zato sem se odločila, da nama za darilo kupim novo vzmetnico za posteljo.
Seveda smo zaradi tega imeli doma ta dan pravi domači žur, saj sta Sofija in Lucija noro uživali, ko sta skakali po njej in se sprehajali po postelji.
Zato sem se odločila, da bom najini stari vzmetnici za zdaj shranila v Glorini sobi, da se lahko igrajo vse tri in zabava je zagotovljena, saj noro uživajo ob tem.
Težave imava le z Glorio, ker ji ne moreva dopovedati, da mora malce bolj paziti na sestrici in da se mora lepše igrati z njima. Onidve se sami namreč brez težav igrata na vzmetnicah.
Žal so letošnji velikonočni prazniki bili malce drugačni kot običajno, vendar smo vseeno odšli le na obisk do starih staršev.
Rajko je bil zdaj dva tedna v službi in zdaj je za nekaj dni z nami doma (na čakanju). Tako, da si v tem času lahko končno vzamem malce časa zase in za pisanje novih člankov, saj on poskrbi za varstvo vseh treh.
Po treh tednih sem šla prvič spet po nakupih, in čeprav nam je zmanjkalo že kar nekaj živil, mi je bilo zelo žal, da sem sploh odšla od doma.
V trgovinah je namreč še vedno grozna gneča, čudni sitni varnostniki, veliko izdelkov so v trgovinah že podražili in zato sem porabila veliko več denarja kot običajno.
Pod masko sem imela občutek, da sem bom zadušila in zato sem komaj čakala, da pridem iz trgovine, čeprav sicer obožujem nakupe.
Zaradi rokavic sem imela občutek, da smo kužni čisto vsi, saj si sicer ob nakupih vedno le razkužujem roke, ker razkužilo vedno nosim s seboj.
Ko sem opravila vse nakupe, sem si rekla le, da si želim, da imamo zdaj dovolj hrane za nekaj tednov oziroma vsaj za en mesec, da mi ne bo treba iti spet v ta pekel.
Razmišljala sem o tem, kako so v teh časih veliko boljši spletni nakupi, vendar so žal na spletu nekatere stvari veliko dražje.
Obenem nekaterih živil ne moreš naročiti na dom no vsaj v naš kraj ne, saj nekatere trgovine še ne omogočajo dostave v vsa mesta.
Kako ste pri preživeli sedmi mesec malčkovega dnevnika? Tudi vaši malčki noro uživajo v glasbi in plesu? Je še kdo bil v tem času doma v karanteni z malčki? Kakšen je vaš pogled na nakupe v času karantene?
Vse malčkove dnevnike najdete TUKAJ.
