Projekt Hobotnica

Projekt Hobotnica

Projekt hobotnica sem spremljala že kar nekaj časa pred porodom, saj sem menila, da je to čudovit projekt, ustvarjen s srcem. Obenem si takrat niti v sanjah nisem predstavljala, da bom dvojčici rodila tako kmalu – šest tednov pred rokom ter da bosta tudi oni dve postali del tega čudovitega projekta.

Še na dan poroda nisem mogla verjeti, da se bo vse skupaj zgodilo tako hitro in da bom res rodila v 34/4 tednu, saj sem si želela, da bi s porodom počakali vsaj do 37. tedna, da bi bili uradno donošeni.

Vem, da mnoge mamice komaj čakajo, da dobijo otroka in da že tedne prej govorijo, da komaj čakajo, da se rodi. Vendar si sama niti približno nisem želela, da bi rodila prej, saj me je skrbelo, da bo z njima karkoli narobe in da bomo morale biti še več dni, tednov ali mesecev v porodnišnici.

Še vedno menim, da je vsak dan v maternici zlata vreden in da so tam naši otroci najbolj varni, vendar se poroda pogosto žal ne da ustaviti, čeprav dojenček morda še ni pripravljen na življenje zunaj maternice.

Tudi na dan, ko sem rodila, me je zelo skrbelo, da bo z njima kaj narobe, saj sta bili rojeni šest tednov pred rokom. Ker sem obe videla le za kratek čas po porodu – carskem rezu sem zvečer pred spanjem sestre na oddelku prosila, če lahko pokličejo na oddelek intenzivne nege in preverijo, ali je z njima res vse dobro.

Naslednje jutro po porodu sem končno lahko obe tudi pestovala. Vendar ko sem prišla na oddelek sem bila prestrašena kot še nikoli, saj sta bili takoj po rojstvu skupaj v posteljici, naslednji dan pa vsaka v svoji posteljici.

Zato me je zaskrbelo, da je z njima kaj narobe, ker ju nisem takoj našla oziroma nisem vedela, kje sploh so. Ko mi je sestra povedala, da so zdaj vsaka v svoji postelji in da je z njima vse dobro, sem se hitro pomirila in lažje zadihala.

Povedala mi je, da sta obe odlično razviti za te tedne in da nimata nobenih težav le, da sta v toplih posteljah, ker še ne znata ohranjati temperature in da je le Lucija imela malce težav s hranjenjem oziroma bruhanjem ter da so jo zato nahranili po sondi.

Zaradi teh besed sem bila presrečna in takoj sem se pomirila ter z največjim veseljem sem pestovala obe. Takoj sem odlične novice sporočila tudi Rajku in najini družini.

Vseeno mi je bilo na oddelku zelo težko, ko sem videla vse te male nedonošenčke – male borce, ki so bili v inkubatorjih. Tudi zaradi njih sploh nisem imela občutka, da sta nedonošenki, saj sta bili skoraj največji in najbolj razviti na oddelku.

V tem času sem lahko na lastne oči videla tudi, kako projekt Hobotnica pomaga vsem tem mini nedonošenčkom. Sofija in Lucija sta svoji hobotnici dobili drugi dan po porodu in Gloria je lahko izbirala, katera hobotnica bo, za katero in če sem iskrena bi morala pogledati na prve fotografije, da bi vedela, od katere je katera, saj več ne vem. 😊

Tudi zanju so bile hobotnice v tem času prav posebna igračka in zagotovo jima ju bom shranila za spomin. Prepričana sem, da projekt Hobotnica še veliko bolj pomaga nedonošenčkom, ki so v inkubatorjih, saj je to njihova edina terapevtska igrača in z njimi se počutijo varni ter imajo občutek, kot da so še vedno v maternici.

Če zdaj pogledam dvojčici sploh nimam več občutka, da sta nedonošenki, saj odlično napredujeta in obenem sta že zelo veliki ter napredni za svoje mesece.

Preprosto sem že počasi pozabila, kako dolgo je trajalo, da sta pridobili težo in da sta prišli na 4 kg. Prvi tedni in meseci so bili res precej naporni, saj sta bili zelo zaspani in zato sva ju težko nahranila tako, da je šla tudi teža počasi gor.

V mesecu juniju smo začeli tudi fizioterapijami pri Sofiji zaradi nedonošenosti ter hipotonije in moram reči, da ji resnično pomagajo vse vaje in terapije. Z Lucijo nama na srečo ni treba hoditi na fizioterapije, saj nima nobenih težav tako, da le sodeluje pri vajah.

Preprosto si nihče ne predstavlja, koliko dodatnega dela je z nedonošenčkom (počasno pridobivanje teže, zaspanost, težave z dihanjem ali druge veliko hujše težave).

Zato si iskreno želim, da bi bilo nedonošenčkov čim manj, čeprav je morda za nekatere nosečnice nosečnost naporna in si želijo roditi čim prej, vendar je vseeno zelo težko gledati kakšne težave imajo otroci rojeni v 24. tednu ali manj. Več o projektu Hobotnica si lahko preberete tukaj.

Mojo porodno zgodbo najdeš tukaj.

Koliko mamic nedonošenčkov je med nami? Tudi vi podpirate projekt Hobotnica – ga že poznate?