Poljubčki za lahko noč
Vedno sem trdila, da najini otroci ne bodo spali skupaj z nama v najini postelji in tega sem sva se pri Glorii striktno držala, saj je morda pri nama spala le 3 x do tretjega leta starosti. Po navadi je bilo tako, da je pri nama spala le, ko je bila zelo bolna in še takrat se je temu precej upirala. Tako, da je tudi takrat poleg naju zaspala le za uro ali dve.
Dejansko je vse od svojega rojstva najprej z velikim veseljem spala v svoji posteljici tik ob najini tako, da sem jo prve mesece vsako noč le držala med spanjem za rokico. Tudi na splošno se ni želela preveč crkljati oziroma se je le takrat, ko je to sama želela, obenem se tudi ni želela dojiti tako, da sem si mleko črpala sedem mesecev z ročno črpalko in ji ga dodajala po steklenički.
Pri dvojčicah je bil položaj že takoj popolnoma drugačen. Že v porodnišnici sem imela obe veliko v naročju in tudi doma sem vsak trenutek izkoristila za razvajanje, saj sta uživali, ko sta lahko bili v naročju in v najinem objemu.
Tudi ponoči je bilo prve dni tako, saj sta namreč zaradi krčev obe prejokali veliko noči in potolažili sta se le v najinem naročju tako, da smo večkrat zaspali vsi štirje skupaj v najini postelji. Ker sva bila prve mesece precej utrujena zaradi hranjenja na tri ure ali manj smo zato še večkrat zaspali vsi skupaj.
Še posebej naporno je bilo prvi mesec, ko sem dojila obe, si črpala mleko in jima še dodajala adaptirano mleko – takrat namreč nisem spala niti pol ure v kosu. Pogosto sta bili tudi tako zelo neučakani, da sem morala dojiti obe hkrati in to je bil precejšen izziv in obenem tudi napor zame.
Večkrat sta zaspali le v naročju in včasih me je bilo strah, da se bosta tega navadili spanja v najini postelji, ampak hitro sem spoznala, da potrebujeta le bližino in toplino. Največkrat sem zaspala z Lucijo, ki se je tudi več dojila, Rajko pa je večkrat zaspal skupaj s Sofijo v naročju, ker je imela močnejše krče in jo je nosil naokrog, da se je pomirila.
Lucija me je tako vedno gledala med spanjem, se mi smejala, vedno se je tudi tesno stisnila k meni in se me dotikala s svojimi prstki tako, da sem v teh trenutkih neizmerno uživala in vedno je od mene dobila še kup poljubčkov za lahko noč. Enako je bilo pri Sofiji seveda takrat, ko se je odločila spati pri meni. Občasno se nam je prve dni po prihodu iz porodnišnice zjutraj pridružila še Gloria tako, da nas je bilo v postelji, kar pet.
Pri treh mesecih sta prvič prespali noč v svoji postelji in od takrat najprej nista želeli več spati pri nama tako, da je bilo naših skupnih noči konec. Občasno sem zjutraj še poskusila zaspati z Lucijo v najini postelji, vendar je imela toliko dela samo s sabo in z mano, da sem jo kasneje položila, kar v njeno posteljico in smo se rajši crkljale naprej čez dan. Zdaj v teh mesecih predvsem uživa v tem, da tudi med dojenjem maha naokrog s svojimi rokami in me praska vsepovsod (je kot hobotnica).
Zagotovo lahko rečem, da je bilo skupno spanje v prvih treh mesecih čarobno, čeprav je bilo zelo naporno, saj me je vedno skrbelo, da nama, bo katera od njiju padla na tla ali da ju bova po nesreči zaležala in zato sem tudi večkrat preverjala, ali dihajo. Vseeno sem zdaj še bolj vesela, da zdaj spijo v svojih posteljicah in da se vsi štirje vsak dan zbudimo vsaj malce bolj naspani.
Občasno po cepljenjih in v času rasti zob se večkrat obe zbudita in takrat ju razvajam v postelji z nočnim dojenjem in nato ju spet odložim v njune posteljice. Od tretjega meseca in vse do šestega sta namreč na srečo prespali brez zbujanja skoraj vsako noč zdaj, ko uvajamo gosto hrano in ko občasno zaspita še čez dan se žal večkrat zgodi, da se vsaj ena od njiju zbudi tudi po 2 x na noč tako, da se zjutraj spet zbudim neprespana, saj težko zaspim nazaj.
So vaši otroci kdaj spali skupaj z vami v postelji? Do kdaj ste spali skupaj – do katerega meseca ali leta? So tudi pri vas poljubčki za lahko noč prisotni vsako noč?
