Plusek … končno
Včasih ne gre vse po naših željah in tudi pri nama je tokrat bilo tako. Glede na to, da sem prvič zanosila v istem mesecu, ko sva se odločila za otroka, sem pričakovala, da bo tudi drugič isto. Vendar me je tokrat vseeno spremljam slab občutek, da je nekaj narobe.
In res se je hitro vse spremenilo, saj sem v mesecih, ko sem poskusila zanositi izvedela, da imam policistične jajčnike. In da so možnosti za naravno zanositev zelo majhne oziroma skoraj nemogoče brez pomoči tablet, saj preprosto nisem imela ovulacij oziroma so bile le te zelo neredne.
Več o mesecih pred zanositvijo, težavah in o policističnih jajčnikih bom zapisala v naslednjih prispevkih. Predvsem želim pisati o tem, ker menim, da je to tema, o kateri se moramo mamice oziroma bodoče mamice pogovarjati. Pisala bom tudi o lažno pozitivnem testu nosečnosti.
Tokrat pa vam želim zaupati veselo novico, da bo Gloria postala velika ponosna sestrica.
V teh mesecih sem praktično naredila toliko testov nosečnosti, kot jih prej nisem v vseh letih. Zato sem se zadnjič odločila, da grem opravit krvni test nosečnosti in končno sem zagledala plusek oziroma je bil test končno pozitiven.
In ker sem bila tako v šoku, sem čez dva dni doma naredila še en test nosečnosti in tokrat se je pokazal čudovit plusek na testu. Vseeno se nisem želela prehitro veseliti in zato sem novičko zaupala le Rajku, saj nisem hotela biti spet razočarana.
Čez nekaj dni po prvem pregledu sva povedala tudi svoji družini. Vendar sem bila prve tedne nosečnosti še vedno zelo prestrašena, saj sem imela pogoste krvavitve in bilo me je zelo strah, da bom doživela splav.
Zato sem še posebej vesela, da imam odličnega ginekologa, ki me vedno znova pomiri oziroma v primeru težav takoj ukrepa. Boljši občutek imam tudi, ker imam zdaj preglede na skoraj vsake 14 dni.
Zadnji meseci so bili tako predvsem napolnjeni s čustvi, solzami in nevzdržnimi simptomi policističnih jajčnikov. Dejansko pa nisem bila pod stresom, dokler ni prišel dan, ko bi lahko delala test nosečnosti in ko je bil spet negativen, oziroma sem ravno tisti dan dobila mesečno perilo.
Zato sem bila vsak mesec popolnoma potrta, ko sem zagledala ta negativen test. Praktično sem imela občutek, da mi tablete za spodbujanje ovulacije sploh ne pomagajo in da bom morda lahko nekoč zanosila le z umetno oploditvijo.
O svojih težavah v teh mesecih tudi zato nisem hotela govoriti z nikomur drugim kot z Rajkom in s svojo mami, saj se je tudi sama soočala s to boleznijo.
Vsakič znova so me drugi še bolj potrli z vprašanjem, kdaj bo Gloria postala sestrica ali da bi bil zdaj že čas za drugega otroka ipd. In kljub vsemu nikomur nisem želela povedati, da je to najina velika želja, vendar nama to preprosto še ni usojeno.
Zato sva zdaj preprosto presrečna, da bo Gloria postala velika sestrica in želim si le, da bi bili moji naslednji meseci nosečnosti čim lepši. Zagotovo bom na vse težave, ki so se pojavile pred nosečnostjo pozabila ob rojstvu.
Se je katera mamica soočala z diagnozo policističnih jajčnikov in je vseeno dočakala svoj plusek naravno oziroma s pomočjo tablet?
Preveri tudi, kako je potekala nosečnost od 1. – 6. tedna nosečnosti v objavi, ki jo najdeš tukaj.
Foto – naslovna fotografija: Wisible Photography
Majica od Glorie in tutu krilo: Malčkov svet
Moja nosečniška majica: Evitas
