Okrevanje po porodu
Ko je Rajko odšel domov po porodu dvojčic, sem imela v sobi v enoti intenzivne terapije res odlično osebje in zelo so mi pomagali pri okrevanju v primerjavi s prvim porodom. Prvič po osmih mesecih od zanositve sem lahko tudi zaspala na hrbtu, čeprav dejansko nisem spala niti uro skupaj, saj sem samo razmišljala o tem, če je z dvojčicama vse v redu in zelo mi je bilo težko, ker smo bile ločene. Zato sem zvečer pred spanjem prosila osebje, če lahko pokličejo na otroško intenzivno nego in povprašajo, ali sta dvojčici v redu in takoj so mi naredili uslugo, ter se pozanimali kako so.
Ker sem imela med porodom spinalno anestezijo, sem morala ob osmih zvečer (šest ur po porodu) že prvič vstati iz postelje in oditi do stranišča kar je bilo zame precej naporno in predvsem boleče zaradi carskega reza. Vprašali so me tudi, ali želim, da mi že odstranijo urinski kateter, vendar sem se odločila, da bo bolje, če mi ga odstranijo šele zjutraj, saj se še nisem počutila dobro in bi zaradi hudih bolečin ponoči zelo težko prišla do stranišča. Celo noč sem po infuziji dobivala tudi zdravila proti strjevanju krvi in zdravila za hitrejše krčenje maternice. Redno so mi merili tudi pritisk in saturacijo.
Po prvem porodu sem se na veliko izogibala vseh protibolečinskih tablet, če ni bilo res nujno, da bi lahko čim prej dojila. Tokrat sem vedela, da mi ne bodo pustili takoj črpati ali dojiti, zato sem zaradi hudih bolečin brez težav zahtevala zdravila, ki so zelo omilila bolečine in hvaležna sem, da so mi jih vedno tudi takoj brez vprašanj dali, saj je bilo okrevanje zato veliko lažje.
Zaradi zelo naporne nosečnosti in poroda sem imela tudi precej hude bolečine po celem telesu, kar je takoj opazila tudi fizioterapevtka, ko smo šle na prvi sprehod po oddelku. Zato sem jo prosila, če mi lahko namesti na hrbet kinezo trakove, ki so mi resnično zelo hitro pomagali pri bolečinah poleg protibolečinskih tablet. Fizioterapevtka nam je naslednji dan pokazala tudi vse vaje, ki jih lahko izvajamo po porodu in mi pokazala tudi, kako se namesti in uporablja poporodni pas za diastazo.
Brez težav zato lahko rečem, da so bile fizioterapevtke na vseh oddelkih odlične in so mi resnično pomagale z vsemi nasveti in z namestitvijo kinezo trakov. Zdi se mi, da sem tokrat po porodu tudi veliko hitreje okrevala kot prvič, saj sem se v nekaj dneh počutila veliko boljše – morda je bila kriva tudi motivacija, da gremo čim prej domov. 😉
Težave na oddelku sem imela tokrat le z visokim pritiskom, čeprav se mi to zdi še vedno čudno, saj sem do zdaj sicer vedno imela normalen pritisk. Iz tega razloga so me še bolj podrobno spremljali, ko so prišle domov, sem imela ravno obratno težavo, saj sem imela težave s prenizkim pritiskom.
Tudi celotno medicinsko osebje je bilo res odlično tako sestre kot tehniki in zdravniki na oddelku intenzivne enote. Vedno so mi brez težav pomagali in mi svetovali poleg tega nam je tehnik v sobi razložil čisto vse o različnih bolečinah po porodu – zakaj se pojavljajo in kako jih lahko omilimo. Seveda moram pohvaliti tudi osebje na otroški intenzivni negi, ki je odlično – razen nekaj izjem.
Ko so me pripeljali na navaden oddelek, kjer sem kasneje bivala skupaj z dvojčicama, sem tokrat doživela popolnoma drugačno izkušnjo kot prvič. Sestre so bile res odlične in so mi vedno priskočile na pomoč, ko sem jih potrebovala. Že takoj so mi rekle, da če bom kaj potrebovala, naj jih pokličem in to sem res vedno tudi naredila.
Čez dan sem se večinoma trudila, da sem vedno vse naredila sama – ju nahranila in previla. Le ponoči sem sestre prosila za pomoč, ko sta se zbudili obe naenkrat, da so mi pomagale pri hranjenju in resnično lahko rečem, da so bile 100 x boljše kot prvič (spet razen nekaj izjem). Tudi na oddelku sem imela odlične fizioterapevtke, ki so me veliko naučile, kljub temu da sem bila tam le še kot spremstvo oziroma doječa mamica.
Dokler nisem imela pri sebi dvojčic sem si mleko črpala v laktariju, kjer so me zaposlene naučile vse o pravilnem črpanju in tja sem prvič odšla drugi dan po porodu, ko so dvojčici pripeljali k meni v sobo sem si lahko začela mleko črpati na oddelku.
Prve dva dni, ko sem bila skupaj z dvojčicama, smo si sobo delile še z eno mamico, ki je nato odšla domov in naslednjih pet dni smo bile same v sobi. Ker je bilo v sobi uničeno okno, smo morale ostati še dva dni dlje v porodnišnici, ker jih niso mogli dati iz toplih posteljic, saj še niso začeli s kurilno sezono in bi se lahko prehladili tako, da smo tam skupno bivale 10 dni.
Vsak dan sem komaj čakala, da gremo domov, da bi se lahko najedla in naspala, saj sem vedela, da bom doma imela pomoč od Rajka in ostale družine. Zato sem, ko smo prišle domov prve noči skoraj v celoti prespala, saj sem bila popolnoma sproščena ob misli, da je ob meni Rajko, ki mi vedno pomaga pri vseh stvareh. Prve dni sem zato tudi od utrujenosti tako trdno spala, da me je moral večkrat zbuditi za črpanje ali dojenje, ker preprosto nisem slišala joka, čeprav sta zelo glasni.
Najhujše po porodu mi je bilo, da so takoj spet izbruhnili vsi simptomi policističnih jajčnikov, ki so se v nosečnosti popolnoma umirili. Tako, da imam spet ogromno težav z zdravjem in zdaj komaj čakam, da bom lahko dobila kreme za omilitev teh simptomov.
Poleg tega mi je po porodu spet ostal še delček posteljice v maternici in zato sem imela prve tedne zelo hude težave s krvavitvami, ki so trajale kar tri mesece in zato sem spet morala iti na histeroskopijo.
Kako si se ti počutila po porodu? Kakšno je bilo okrevanje?
