Nuhalna svetlina
Tokrat sem imela nuhalno svetlino malce kasneje kot v prvi nosečnosti, saj smo jo morali dvakrat prestaviti, ker je bilo že preveč naročenih. Tako, da je bila nuhalna svetlina tokrat opravljena v 13. tednu nosečnosti.
Ker še vseeno ni bilo prepozno, sem se strinjala s tem, da prestavimo datum za pregled, čeprav sem komaj čakala, da končno spet vidim dvojčka. Še bolj sem se veselila tega, da bosta tokrat z menoj še Rajko in Gloria.
Verjetno bi lahko dobila datum tudi prej, če bi na nuhalno svetlino odšla v dopoldanskih urah. Ampak, ker je to moja zadnja nosečnost, sem si resnično želela, da sta z menoj tudi Rajko in Gloria.
Tako smo se v torek zvečer odpravili skupaj na pregled. Tja smo prišli malce prej, vendar ker je bilo malce zamude, smo pred ambulanto čakali skoraj eno uro tako, da je bila Gloria že zelo nemirna.
Že nekaj tednov prej sem jih razlagala, da bo v naslednjih mesecih postala velika sestrica in da dobimo dva dojenčka. Sicer menim, da tega še ni čisto dojela, saj je zanjo dojenček le njen bratranec.
Zato sem ji v tistem tednu razložila, da gremo gledat dojenčka, ki sta v maminem trebuščku, in da ju bo lahko tudi sama videla. Tako, da je nato cel teden govorila, da gremo gledat dojenčka in da sta dva.
Ko smo prišli v ambulanto, sem komaj čakala, da bom končno spet videla dvojčka in slišala, da je z njima vse v redu. Tako, da sem spremljala vsako besedo ginekologinje in sem podrobno gledala, kaj vse nam kaže na ekranu.
Gloria je bila medtem zelo nemirna, ker je bila zaspana ampak, ko je ginekologinja posnela zvok srca, je bila popolnoma navdušena in se je takoj umirila. Kasneje je še večkrat prosila, če lahko poslušamo srčka.
Tudi jaz sem bila na pregledu tako navdušena, da sem se še bolj zaljubila vanju. Počela sta ogromno stvari med drugim se jima je kolcalo, nenehno sta se premikala sem ter tja in brcala.
Lahko sem videla tudi, kako sta odpirala usta in sesala prste. Kasneje se je eden od njiju skril in se nam ni želel pokazati, drugi nam je medtem veselo poziral in izvajal akrobacije.
Ginekologinja nama je tudi pokazala, da je med njima pregrada in da sta dvojajčna dvojčka. Kar je menda odlično, saj imata vsak svoje žile in svojo posteljico in je zato manj nevarno zanju in zame.
Z Rajkom nama je bilo še posebej smešno, da je bilo na ultrazvoku videti kot, da že zdaj spita kot na pogradu eden zgoraj, in drugi spodaj. Spolov nismo preverjali, ker je ginekologinja rekla, da bi to lahko zdaj le ugibali in da sta vseeno še premajhna. Ter da lahko iz gumbov nastanejo punčke, fanti ali parček.
Iskreno povedano mi je za zdaj tudi popolnoma vseeno, kakšen je njun spol. Presrečna sem bila predvsem zaradi odličnih rezultatov nuhalne svetline in zaradi nizkega tveganja za bolezni ter ker smo ju lahko vsi trije videli.
Zelo vesela sem bila tudi, ker sem za spomin dobila veliko čudovitih fotografij in posnetkov. Glede na rezultate imata tudi skoraj enake mere oziroma sta enako velika, kar je menda zelo redko, saj je pogosto eden večji od drugega.
Menim tudi, da je bil tudi Rajko zelo vesel, ko je prvič lahko videl dvojčka ter kako veselo se premikata sem in tja. Zagotovo je tudi Gloria dobila občutek, da bo kmalu postala odlična sestrica, saj je zadnjič v vrtcu razlagala, da je dojenček še čisto majhen.
Tudi v tej nosečnosti redno uživam folno kislino, za katero menim, da je še posebej pomembna za razvoj otroka. Čudovite spomine na nuhalno svetlino sem si tokrat zapisala tudi v Nosečkin dnevnik, ki ga redno pišem zdaj v drugi nosečnosti.
Si se odločila za pregled – nuhalna svetlina ali morda za katero drugo preiskavo v nosečnosti? Si tudi ti spomine na nosečnost zapisuješ v Nosečkin dnevnik?
Dnevnik nosečnosti od 13. – 15. tedna nosečnosti lahko najdeš tukaj.
