Mami – materinski dan
Marsikdo lahko reče, da ima najboljšo mami na svetu in tudi sama se s tem lahko popolnoma strinjam. Saj je tudi moja mami najboljša mami na celem svetu!
Je izjemna ženska, saj celo življenje poleg redne službe skrbi še za vse nas in za kmetijo. Večkrat dela čisto preveč vendar zmeraj pravi, da dokler lahko delaš, veš, da si živ.
Vedno se ji trudim čim več pomagati, vendar vsakič preprosto ne gre sploh sedaj, ko smo se preselili in domov pridem le trikrat na teden. Saj ob svojih službenih obveznostih in vseh ostalih stvareh preprosto ne morem biti doma vsak dan, čeprav bi si to želela.
Dolga leta je bila mami šivilja v tovarni usnja Vrhnika (IUV), naprej v tovarni IUV v Šmartnem pri Litiji, kjer sta se z atitom tudi spoznala. Kasneje zadnja leta je delala na Vrhniki.
Ampak podjetje IUV je nato šlo v stečaj in ostala je brez službe in dolžni so ji še, kar nekaj plač in odpravnino. Ampak, kljub temu da ni našla nove službe, ni obupala, ampak je še vedno ogromno delala na naši kmetiji.
In čeprav smo težko živeli le z atitovo pokojnino, je ona vedno ostala pozitivna ter upala na boljše čase. Vedno je skrbela zame in za sestro ter atija in njegove starše, da smo imeli vedno vsi dovolj hrane in vedno vse pospravljeno.
Pred tremi meseci je končno dočakala svojo prvo pokojnino in bila je presrečna, saj se sedaj zopet počuti popolnoma neodvisna od drugih.
Vedno mi je govorila, da je najhuje, če nimaš svojega denarja in moraš nekoga drugega prositi zanj, da lahko sploh kupiš kruh. In imela je prav, saj sem to že večkrat občutila tudi na svoji koži in res sem se počutila grozno, ko sem si izposodila denar. Kljub temu da sem ga vedno tudi vrnila.
Naučila me je res ogromno stvari, na katere sem resnično ponosna. Predvsem varčevanja, saj se je vedno odrekala vsemu, da smo imeli vse, kar smo potrebovali. Sama se vedno trudim, da bi ji lahko vso njeno požrtvovalnost tudi poplačala tako ali drugače.
Poleg tega je bila vsak dan na obisku v bolnišnici, če je zbolel kdor koli od nas treh ali drugi sorodniki. Z nami je vedno hodila na vse zdravniške preglede, če je imela le čas.
Sploh ker se je zavedala, kako grozno je, če moraš biti v bolnišnici, saj je sama hodila na preglede in operacije skoraj deset let, da je lahko sploh zanosila ter rodila mene in sestro.
Mami je res najboljša oseba na tem svetu in tudi vsak, ki jo spozna, takoj opazi to. Res, da sva imeli v mojih najstniških letih občasno prepire, vendar le te niso trajali prav dolgo, saj sva se takoj začeli pogovarjati.
Zagotovo sva ji s sestro naredili, kar nekaj sivih las, kot najstnice vendar nama je vse zelo hitro oprostila. Spomnim se, kako me je eno noč pričakala na vhodnih vratih in me prvič in zadnjič v življenju klofnila.
Sploh ker sem si to dejansko zaslužila, saj sem tisti dan odšla od doma in nisem nikomur povedala, kam grem pa sploh še nisem bila polnoletna. Obenem tam, kjer smo bili ni bilo signala in ju tudi nisem mogla poklicati kje sploh sem, da ju ne bi skrbelo.
Ta klofuta mi je dala misliti, saj od takrat naprej še sedaj vedno povem, kam grem in kdaj pridem, kljub temu da ne živim več doma. Saj je tako vsaj ne skrbi, kje sem in če sem v redu. Sploh sedaj, ko imam sama hčerko, se tega zavedam še bolj in kako lahko starša skrbi kje je njegov otrok.
Saj sem tudi že sama kdaj od skrbi zagnala paniko, ko Rajka in Glorie ni bilo takoj domov, ker me je skrbelo, da se jima je kaj zgodilo. Še bolj me skrbi zanju in vse ostale družinske člane od naše družinske prometne nesreče naprej. Saj me vedno, kar stisne pri srcu, ko slišim zvok sirene.
Tega se prej verjetno sploh nisem zavedala, ampak ta klofuta mi je dala misliti, da moram biti z mami vedno iskrena. In od takrat naprej sem vedno šla kamorkoli sem želela, le povedati sem ji morala kam grem in kdaj pridem.
Vedno mi je dejala, naj jo rajši pokličem sredi noči, da pride pome, kot da me domov peljejo neznanci ali pijani vozniki. To sem vedno tudi upoštevala sicer sem pogosto domov prišla s prijateljicami, ki niso pile ali sem pri njih prespala.
Z atitom sta mi pomagala tudi vedno, ko sem potrebovala denar in čeprav mi nista dovolila, da jima denar vrnem. Sem se vseeno vedno potrudila in jima vrnila vsak cent takoj, ko sem ga zaslužila.
Ker brez njune pomoči ne bi mogla plačati šolnine, saj sem ravno takrat ostala brez službe.
Pred mesecem dni nas je mami zelo prestrašila, saj je doživela nekakšen napad, medtem ko je ravno imela v varstvu Glorio. Jaz sem si v tem času ravno umivala lase, ko je Gloria kar naenkrat začela glasno jokati.
In bilo mi je zelo čudno, saj jo mami vedno v hipu pomiri. Zato sem pomislila, da je mogoče Gloria le padla in da je ati ne more umiriti ter da je mami medtem odšla v kurilnico.
Vendar jok od Glorie ni ponehal. Začel me je klicati tudi ati in kar naenkrat je zaklical, da je mami padla in da naj hitro pokličem rešilni avto. Skočila sem iz banje in hitro tekla proti njuni sobi.
Mami je bila že popolnoma omotična poleg tega pa je govorila zelo čudno in zato sem takoj poklicala zdravnika, kljub temu da mi je dejala, da je z njo vse v redu.
V zdravstvenem domu so me nato vprašali, ali jo lahko pripeljem tja, vendar sem jih prosila, če lahko pridejo ponjo. Saj bi se nam med vožnjo lahko zgodilo karkoli.
Med čakanjem na rešilni avto sem se hitro oblekla in ji medtem nosila vodo in rešilni avto je prišel čez 20 min. In ko jo je zdravnik pregledal se je takoj odločil, da jo bodo odpeljali na urgenco na dodatne preiskave.
Sploh je zavladala še večja panika, ker je le tri tedne prej nenadno in nepričakovano umrl njen čudovit brat. Tisto noč smo bili vsi prestrašeni kot še nikoli, saj nas je tako zelo skrbelo za mami.
Spat sem šla šele ob treh zjutraj, ko sem z mami končno govorila po telefonu in mi je rekla, da se sedaj počuti boljše. Kmalu zatem sta domov prišla še ati in sestra, ki sta bila z njo na urgenci.
Naslednji dan so jo odpeljali v drugo bolnišnico na različne preiskave, saj so hoteli preveriti vse možnosti. Na srečo so bili vsi izvidi v redu, vendar še sedaj ne vedo, kaj se je zgodilo tisti dan z njo. Zato je preventivno dobila še dve vrsti tablet in po enem tednu je nato lahko odšla domov.
Vsak dan naredi za nas toliko stvari, kot se jih mi niti ne zavedamo. To smo opazili šele, ko je bila v bolnišnici in smo štirje komaj opravili vse delo, ki ga ona opravi sama v enem dnevu.
Močno si želim, da se kaj takšnega ne ponovi in da bo z mami sedaj vse v redu ter da nas bo še mnogo let razveseljevala s svojo ljubeznijo, dobro voljo in nasmehom. Mami je tudi čudovita in najboljša babica na svetu, žena in še mnogo več. 
Mislim, da se ji nihče od nas ne more z besedami zahvaliti toliko, kot si to mami dejansko zasluži. Morala bi se ji tudi zahvaliti, ker tako odlično kuha in peče. Saj me je tudi peke sladic, kuhanja in pospravljanja naučila ona.
Je tudi tista oseba, ki nikoli ne pozabi naših rojstnih dni in godov. Saj čeprav se nihče ne spomni na moj rojstni dan ali god se ona vedno zagotovo. In me tako preseneti s klicem ali darilom. 😉
Neizmerno in nesebično mi je pomagala tudi še več mesecev po porodu, ko sem imela še kup zdravstvenih težav. Saj mi je vsakič pomagala pri pranju in likanju oblačil ter kuhala kosila za vse nas in večkrat potolažila Glorio med krči, ko jo nihče od nas ni mogel.
Vedno si vzame tudi čas in ima v varstvu tudi Glorio, kadar imam zdravniške preglede, razgovore, tečaje.
Vsakič si vzame tudi čas in z menoj odide na cepljenja ter preglede z Glorio in jo vedno pomiri v hipu. Večkrat mi pomaga tudi s svojimi odličnimi nasveti o vsem, ki jih vedno z veseljem tudi upoštevam. Z njo se lahko pogovorim res o vsem, kar me teži.
Hvala mami še enkrat za vse in še več. <3 Neizmerno te imam rada. <3
Želim si, da bom tudi sama tako dobra mami, kot si ti.
Čudovit materinski dan želim tudi vsem ostalim mamicam! Ne pozabite se jim zahvaliti za vse ali jih presenetiti z malenkostjo ali zahvalo.
