Kupci v trgovinah
Včasih imam občutek, da se kupci v trgovinah obnašajo slabše kot živali v divjini, saj za seboj v trgovinah puščajo vse razmetano.
Zadnje mesece grem pogosto po nakupih v trgovine le enkrat na teden. Zakaj? O tem sem pisala že v objavi, ki jo najdete tukaj. In pogosto takrat obnemim, ko vidim, kakšne police v trgovinah pustijo za seboj nekateri kupci.
Zadnjič sem si vzela malce več časa in sem si ogledala vso ponudbo po trgovinah, da bi dobila ideje za kosilo. In medtem sem lahko zasledila tudi kaj vse se dogaja v trgovinah čez dan.
Med drugim sem lahko videla kupce, ki so najprej vzeli kruh ali druge pekovske izdelke. In so jih nato prinesli nazaj v police ali so dali izdelke med vrečke za kruh.
Večkrat sem zasledila, da tudi nihče ne pobere žemelj in podobno, ki jim padejo na tla in so tam, dokler jih ne poberejo prodajalke. Mami mi je zadnjič dejala tudi, da je neka gospa v trgovini dala v nakupovalno košaro svojega psa.
Potem so tukaj še kupci, ki se med nakupi premislijo, da nekega izdelka ne bodo vzeli. Ali najdejo novega in prejšnjega vržejo med druge police ali jih postavijo na police ob blagajni.
Takšnih kupcev je res ogromno, ki jim je popolnoma vseeno, kam postavijo ali vržejo kakšen izdelek. In ko sem zadnjič iskala oblačila zase in za Glorio med znižanimi izdelki sem med njimi našla vrečko s kajzerico, kremni namaz, pivo …
In takšnih izdelkov je med policami vedno več. Sama, če se med nakupom premislim glede izdelka, ga vedno vrnem na tisto polico, kjer sem ga našla ne glede na to, kako se mi mudi.
Pogosto opazim tudi, da kupci med nakupi najdejo ugodnejši izdelek in tistega po redni ceni postavijo v polico zraven znižanih. In kasneje pride mimo drugi kupec, ki se mu mudi in vzame izdelek po redni ceni in se nato jezi nad prodajalkami zaradi napačne cene.
Čeprav je za vse skupaj praktično kriv kupec pred njim, ki izdelka ni odnesel nazaj na drugo polico. Tudi meni se je že zgodilo, da se mi je mudilo in sem bila prepričana, da sem vzela znižan izdelek in sem ga morala zato plačati po redni ceni.
Da sploh ne govorim o trgovinah z oblačili, saj tam najdem različna oblačila na desetih policah po trgovini. Saj skoraj nihče ne odnese nazaj oblačil, ki jih ne bo kupil.
Lepo bi bilo, če bi takšni kupci vsaj oblačila obesili na obešalnik pri garderobah, da bi oblačila odnesle prodajalke. Vendar tudi tega ne naredijo, saj jih pustijo v garderobi ali kje drugje v trgovini.
Zadnjič, ko sem želela kupiti belo elegantno majico so bili na vsaki drugi majici madeži od pudra ali šminke. In enkrat sem tudi sama kupila takšno znižano majico, saj nisem opazila, da je umazana in seveda nisem mogla iz nje odstraniti ličil niti, ko sem jo večkrat oprala.
Zato sem jo morala seveda vreči v smeti, saj je bila neuporabna.
Zelo zanimivo mi je tudi priti v trgovine v času, ko imajo nora znižanja ali zelo ugodne cene izdelkov. In pogosto se moraš tja odpraviti že takoj ob odprtju trgovine, saj drugače ne dobiš ničesar več.
Tudi sama grem včasih že takoj zjutraj po takšne nakupe in vedno je takrat že pred osmo uro zjutraj pred trgovino ogromno ljudi, ki že čakajo z vozički. Nato se zapodijo proti policam in razmečejo vsa oblačila ali druge izdelke.
Poleg tega odprejo še vse škatle, ker jim ni dovolj fotografija izdelka na škatli. Nekateri namerno odprejo še ostale škatle ali uničujejo izdelke. Vedno pa so prodajalke tiste, ki morajo celoten nered pospraviti za njimi.
Imamo pa še drugo skrajnost v trgovinah. Na primer zadnjič smo z mami hotele kupiti pekač za peko, ki je bil na voljo po res ugodni ceni. In mami je ponj prišla deset minut po odprtju in pekačev ni bilo nikjer več.
Ko je na blagajni vprašala, zakaj jih ni nikjer, so ji odgovorili, da so dobili le osem pekačev in da so že vse prodali. Podobna zgodba se je zgodila s pipami za vodo, saj pet minut po odprtju ni bilo nobene več, ker je prišel neki podjetnik in je kupil vse.
Potem so tukaj še tisti, ki vedno zavijajo z očmi, če s seboj v trgovino pripelješ otroka. Pogosto so to tisti, ki še nimajo otrok ali imajo odrasle otroke in so že malce pozabili na to, kako je videti, ko ima tvoj otrok napad trme.
In te gledajo kot, da imaš najbolj groznega otroka na svetu ter ti govorijo, zakaj ga ne umiriš.
Sama pogosto opazim otroke v trgovinah, ko imajo napad trme in se na to sploh ne oziram, saj se to dogaja tudi meni. Tudi Gloria je že večkrat imela napad trme sredi trgovine.
In ni težava v najini slabi vzgoji, ampak v tem, da ima pač slab dan. In je seveda želela imeti na primer še 1001 igračo ali sladkarijo, ki ji je nisem želela kupiti.
Predvsem, ker ima doma že toliko igrač, da jih komaj pospravimo, in ker smo takrat zagotovo imeli tudi kakšne sladkarije doma. Poleg tega pri nakupih vedno gledam na vsak evro, ki ga porabim. Saj za vsak evro tudi točno vem, kako težko sem ga zaslužila.
Ko bova oba imela po 2000 € plače na mesec ali več bom morda na to gledala drugače in mi bo preprosto vseeno, kaj ji bom kupila. Ali pa tudi ne, saj bi nam v tem primeru slej ko prej zmanjkalo prostora za stvari v stanovanju.
Na faksu so nam sicer predlagali, da se v primeru trme pri otroku še mi vržemo na tla in se začnemo dreti. Ter da bo otrok v tem primeru, ko bo videl, kako se obnaša tudi odnehal. Vendar menim, da bi me v tem primeru takoj poslali v psihiatrično bolnišnico.
Če mi le uspe, grem sicer raje po nakupih sama. Pa ne, ker bi se bala napadov trme, ampak, ker preprosto le tako lahko v miru brez živčnosti nakupujem. Saj me drugače vedno kdo priganja, ker se mu mudi domov ali kam drugam.
Če nakupujem sama, se lahko sprostim in si vzamem kakšno minutko več, da v miru pregledam celotno ponudbo. Ter obenem kupim le izdelke, ki jih resnično potrebujemo in jih bomo zagotovo porabili. Tudi o tem sem že pisala v objavi, ki jo najdete tukaj.
Pogosto takrat najdem tudi odlične in ugodne izdelke in z nakupom še dodatno prihranim.
Zanima me vaše mnenje – ste tudi vi opazili takšne kupce? Kakšen kupec ste? 🙂
