Karantena – izolacija

Karantena – izolacija

Teden pred karanteno se je začel odlično. Gloria je v ponedeljek imela rojstni dan in zato smo po vrtcu odšle na otroško igrišče, kjer je zelo uživala.

Ko smo prišle domov je lahko odprla darila in ta dan smo praznovali le doma z rezino torte in odličnim kosilom oziroma večerjo.

Naslednji dan v torek smo si vzeli prost dan in vsi skupaj smo odšli na fotografiranje za HiPP kampanjo. Kasneje smo skupaj odšli še na kosilo v gostilno in nato sem v vrtec odnesla še vpisna lista za vrtec.

Preprosto sem imela občutek, da bo to res čudovit teden, saj naj bi z Glorio ob koncu tedna praznovali še rojstni dan z najino družino.

Tudi v sredo je bil popoln dan, saj sem praznovala svoj rojstni dan in na obisk sta prišla moja starša in prijateljica. Ker je bilo čudovito sončno vreme, sem se odločila, da bomo z Glorio ta dan odšle po vrtcu na igrišče.

Glede na to, da smo na igrišču skoraj vedno same, je bilo tokrat ogromno staršev in otrok, vendar smo vsi zelo uživali v lepem vremenu in nihče ni slutil, kaj nas čaka v naslednjih dneh.

Gloria je ta dan praznovala rojstni dan v vrtcu tako, da je bila cel dan odlične volje. Dan smo spet zaključili z odlično večerjo in s torto, ki sva jo spekli skupaj z Glorio, nazdravili smo tudi z otroškim šampanjcem in občutek sem imela, da bo to popoln teden.

Žal se je vse skupaj končalo v četrtek, ko smo dobili obvestilo, da se zapirajo vrtci in šole za dva tedna in da je koronavirus v Sloveniji.

Ker ne berem in ne spremljam novic do takrat nisem bila niti malo živčna, ampak sem bila popolnoma sproščena. Od tistega dneva naprej me je začel spremljati strah. Že v vrtcu sem imela namreč čuden občutek in tudi vsi ostali.

Preventivno ta dan nismo šle na igrišče, ampak takoj domov. Odločila sva se, da bo Gloria naslednji dan v petek ostala doma in da bom zjutraj odšla še po nujnih nakupih, ko jih bosta pazila stara starša.

Vendar ker je že takrat zavladala panika, je bila v trgovinah nora gneča. Zato sem se odločila, da grem v trgovino šele zvečer, ko se Rajko vrne iz službe.

Na srečo zvečer ni bilo pretirane gneče, vendar so bile trgovine že precej izropane. Vseeno sem dobila skoraj vse, kar smo potrebovali, saj so to bila večinoma le hitro pokvarljiva živila in kupila sem še nekaj zaloge za najprej.

Sama imam namreč vedno na zalogi skoraj vse izdelke in grem v trgovino le enkrat na teden po kruh, jogurte, sadje ipd.

Po nakupih sem imela občutek, da imamo zaloge vsaj za tri tedne. Trenutno namesto trgovin praznimo rajši hladilnik in shrambo. Do naslednjega nakupa si želim, da mine tudi ta karantena.

Naslednje dni do nedelje sem bila precej v stresu in odločila sem se, da za nedoločen čas prestavimo praznovanje rojstnega dne. Obenem me je skrbelo, ker je Rajko še vedno moral biti v službi in ker stranke sploh niso upoštevale varnostnih pravil.

Zato mi je zelo odleglo, ko mi je v ponedeljek sporočil, da končno začasno zapirajo podjetje in da bo nekaj dni doma, dokler ga ne pokličejo na delo. Žal je bil doma le štiri dni, nato je moral spet oditi v službo za dva tedna.

Ko je bil Rajko končno doma, in ko smo imeli dovolj zaloge živil in ostalih stvari, sem bila končno pomirjena in sem nehala spremljati novice, saj so moj stres čutili vsi moji bližnji doma.

V naslednjih dneh, ko smo bili doma sem tako končno pospravila celotno stanovanje in vse omare od vrha do tal. Za Glorio sem spekla še torto za rojstni dan, čeprav smo ga praznovali sami doma.

Rajko je pomil vsa okna in prebelil vse zunanje stene, saj smo imeli že velike težave s plesnijo. Zamenjal je tudi silikon v tušu in skupaj sva skuhala kar nekaj odličnih jedi in postorila še marsikaj nujnega.

Tako, da nam je skupna karantena zelo koristila in naredila sva ogromno projektov, ki so bili na čakanju že nekaj mesecev. Vsak dan smo bili na sprehodu in Glorio je Rajko v tem času naučil voziti kolo.

Rajko je moral po štirih dneh sicer spet v službo, vendar si želim, da bo lahko kmalu spet doma z nami dokler ta karantena ne mine a žal so to le sanje.

Zagotovo je najhuje to, da ne moremo obiskati sorodnikov sploh starih staršev, ki jih dekleta najbolj pogrešajo, in prepričana sem, da tudi oni njih.

Namreč bojim se, da bo pri mnogih starejših večja težava osamljenost in s tem povezane bolezni. Sploh pri tistih, ki so v domovih za ostarele in ki komaj čakajo, da bodo videli svojce.

Seveda je pri starejših pogosto tako, da ne želijo sprejeti pomoči. Na primer ne želijo, da bi mladi namesto njih odšli v trgovino, lekarno in trgovino, čeprav v teh dneh povsod čakaš zelo dolgo in je možnost okužb še večja.

Neumno se mi zdi, da so pošte, banke in podobne ustanove odprte le v jutranjih urah, saj za tiste, ki normalno delajo, je namreč nemogoče, da pridejo do njih.

Če dam primer: Rajko iz službe pride ob 17. uri in če upoštevava pravila in ne obremenjujeva starih staršev z varstvom.

To pomeni, da ne more na banko, saj se zapre ob 13. uri in tako ne bi mogla plačati položnic, če ne bi imela spletne banke prav tako lahko denar dvigneva le na bankomatu.

Pošta se zapre ob 15. uri, torej ne morem dvigniti paketov ali nujnih pisem, saj je ob sobotah pošta zaprta, ko Rajko nima službe.

Lekarne so na srečo še odprte do večera tako, da to ni težava. Vendar obstaja možnost, da v lekarni zmanjka izdelkov in jih moram naročiti preko spleta, vendar je težava, saj so spletne lekarne zaprte že več kot 14 dni zaradi navala naročil ali pa čakaš na paket teden ali dva.

Če bi potrebovala karkoli iz kmetijske trgovine tega ne moreva kupiti, saj so odprte le do 16. ure.

Na občino, csd, zavod in podobno greš lahko le v nujnih primerih tako, da je glede tega vseeno in lahko oddaš papirje v nabiralnik kadarkoli.

V trgovino grem na vsake tri tedne, vendar so bile do zdaj odprte le do 18. ure, kar pomeni, da imam čez teden le eno uro časa, da opravim nujen nakup za več tednov ali da grem po nakupih v soboto.

Po mojem mnenju bi bilo bolje, če bi bile trgovine odprte le tri dni na teden za nujne nakupe in od tega en dan do 20. ure, da lahko tisti, ki delajo, opravijo nakup in ne le tisti, ki so doma.

Enako bi naredila s pošto in banko, ker je težava v tem, da je zdaj vse odprto le za tiste, ki so doma in gredo lahko po opravkih kadarkoli. Vsi delavci, ki delajo pa nimajo dostopa in možnosti za to.

Torej, če hočem kaj urediti, dokler Rajko dela to pomeni, da moram prekršiti pravilo in prositi za varstvo starše, da lahko grem na pošto ali banko, saj pridejo vmes nujne stvari.

Če povzamem čas v karanteni, lahko rečem, da se imamo prav fino, ko smo vsi skupaj doma in res uživamo. Vendar si vseeno želim, da se življenje čim prej vrne na stare tire.

Zadnjič mi je Rajko sicer rekel, da odkar traja karantena, da jemo le odlične jedi, saj sem se naučila pripraviti kar nekaj novih odličnih jedi.

Med drugim sem se naučila peči kruh in cake popse tako, da je karantena le za nekaj dobra.

Trenutno si zato želim, da vsi ostanemo zdravi – celotna družina in da karantena čim prej mine. Ko bo vse skupaj mimo pa se že veselim našega skupnega praznovanja rojstnega dne.

Obenem si želim, da bo do poletja vse skupaj šlo že mimo, da bomo lahko odšli na težko pričakovan dopust, ki se ga že veselimo.

Kako pa vi preživljate dneve v karanteni? Kako dolgo mislite, da bo še trajala karantena? Je še kdo optimist, da bomo poleti vseeno lahko odšli na dopust?