Grozne ure - dnevi po porodu
Nosečnost | Porod Otroci | starši

Grozne ure/dnevi po porodu

Grozne ure/dnevi po porodu

Sama sem takoj zjutraj po porodu sporočila novico družini in prijateljem, saj nisem mogla spati. Ko je prišla v sobo druga sestra, sem jo prosila, ali mi lahko pomaga, da podojim hčerko, saj sem se komaj premikala od vseh groznih bolečin. Sploh, ker so mi med porodom tudi prerezali presledek in mi ga zašili, obenem sem med porodom izgubila tudi več kot liter krvi.

Kar sem izvedela šele naslednji dan, ko so me vsi zdravniki čudno gledali in me spraševali, če sem v redu ter mi govorili, da ne morejo verjeti, da sem videti dobro kljub temu, koliko krvi sem izgubila ter kakšne težave in zapleti so bili med porodom. Vendar mi tudi ta sestra niti nihče drug ni hotel pomagati, da bi podojila Glorio, zato sem se trudila sama, vendar brez nastavkov in zaradi hudih bolečin preprosto ni šlo.

Klicala sem domov in prosila mami, ali mi jih lahko prinese, saj sta želela priti na obisk. Vendar smo kasneje ugotovili, da so obiski prepovedani in varnostnik ni niti mami spustil gor, da bi mi lahko prinesla nastavke. Zato sem morala prositi sosedi v sobi, če lahko malce popazijo na Glorio, da sem  lahko šla po nastavke do varnostnika.

Tako sem odšla zelo omotična ter v hudih bolečinah do varnostnika, kjer sta me čakala starša, da sem jima na hitro pokazala fotografije od Glorie ter vzela nastavke in se hitro vrnila v sobo.

Žal tudi z nastavki ni šlo, saj se Gloria ni hotela več dojiti pri meni in zato so ji začeli dodajati adaptirano mleko, saj je začela počasi izgubljati telesno težo. Preprosto mi v naslednjih dneh nihče razen enega zdravstvenega tehnika ni hotel pomagati, da bi lahko dojila ali da bi lahko vsaj dobila drugačne nastavke.

Ko so me prsi že neznosno bolele mi je sestra dejala, naj si grem na drugo stran oddelka na črpalko izčrpati mleko. Seveda mi niti pri tem ni želela pomagati ali mi dati vsaj navodila za pravilno črpanje. Zato sem si sama priklopila črpalko, in ker je bila črpalka nastavljena na najvišjo stopnjo in tega ni nihče opazil, sem na koncu imela na prsih še veliko modrico ter še hujše dodatne bolečine. Tako, da so me prsi ob poskusih dojenja še bolj bolele imela pa sem tudi vedno manj mleka.

Zato sem naslednji dan zaprosila, če gremo lahko s hčerko domov in jim dejala, da bomo dojenje ter težo uredili doma z babico. Seveda sem morala podpisati izjavo, da odhajam na svojo odgovornost. Rajko je moral prej še plačati prisotnost pri porodu, kljub temu da mu sploh niso pustili, da sedi zraven mene ob porodu oziroma da je kot zaščitno obleko dobil le zaščito za čevlje.

Vendar mi ni bilo niti najmanj žal, da sem morala podpisati izjavo ter da smo končno odšli domov, saj smo se doma kot družina lahko končno sprostili. Obenem sem doma imela pomoč Rajka in svoje mami, da sem se lahko končno sploh malce naspala in najedla.

Veliko nama je pomagala tudi patronažna sestra s svojimi nasveti. Vendar se Gloria kljub ogromno poskusom ni hotela dojiti, saj je bil prvi podoj prepozno obenem je bila malce že ˝lenobica˝ in se ji ni dalo malce potruditi za mleko, če ga je lahko hitro dobila po steklenički.

Poskusili smo dejansko čisto vse – kupila sva tudi medela stekleničke, ki naj bile po obliki podobne materinim prsim, kupila sem si tudi ročno črpalko, vendar se ni želela dojiti. Tako, da je po nekaj tednih obupala tudi patronažna sestra in dejala, da naj si poskusim, čim več črpati mleko ter ji dodajati še adaptirano mleko. Gloria je tako v enem tednu začela odlično pridobivati na teži jaz kljub temu nisem obupala in sem jo še vedno večkrat hotela podojiti, ampak ni šlo, saj se je vedno drla, kot da jo dajemo iz kože.

Resnično sem si celo nosečnost želela, da bi jo lahko dojila, saj bi tako prihranila ogromno časa, ki sem ga porabila za črpanje, čiščenje stekleničk. Verjetno bi tako tudi hitreje izgubila kilograme, ki sem jih pridobila med nosečnostjo. Tako, da tudi do zdaj še nisem izgubila pridobljenih kilogramov. Poleg tega bi bilo moje mleko brezplačno in bolj zdravo od adaptiranega.

Gloria je na srečo vseeno vedno spila vse moje izčrpano mleko in še adaptirano mleko. Mleko sem si črpala vseh sedem mesecev, nato sem ga imela vedno manj in zato sem s črpanjem prenehala, ker sem ravno takrat začela tudi pisati diplomsko nalogo.

Kljub večmesečnemu črpanju mleka sem imela nenormalne krvavitve še tri mesece po porodu in zato sem morala še večkrat oditi na pregled, sploh ker sem že pri porodu izgubila takšno količino krvi. Vendar se s krvavitvami moje težave niso končale, saj me je še kar nekaj mesecev po porodu vse bolelo, zato sem prosila ginekologa, ali me lahko še enkrat pregleda.

Ugotovila sva, da je od poroda ostal v maternici še del posteljice ter da je verjetno povzročal vse te težave, vendar se ga prej ni dalo opaziti. Tako, da sem morala še dva meseca jemati močne kontracepcijske tablete nato me je čakala operacija histeroskopija – čiščenje maternice.

Sicer me čiščenje sploh ni bolelo, saj so me med operacijo uspavali in lahko sem šla domov že isti dan. Vendar me je neizmerno bolel pregled pred tem, saj sem imela od poroda naprej težave z zelo močnim belim tokom in sem zato morala občasno uporabljati vaginalne tablete za vnetje.

Na pregledu pred operacijo smo z ginekologinjo ugotovile, da se te tablete niso izločile dovolj hitro in zato jih je morala ginekologinja pred tem še odstraniti in to je bolelo veliko bolj kot celotna operacija in okrevanje po njej.

Kljub vsem bolečinam in težavam sem presrečna, da sem rodila Glorio in želim si le, da bo naslednji porod lažji in hitrejši ter da bom minil brez hujših bolečin in z lastnimi popadki. Lahko si le rečem, da sem takrat za rojstni dan dobila najlepše darilo na svetu, saj sem rodila le dva dni pred svojim rojstnim dnevom in sem ga tako praznovala v porodnišnici.

Zagotovo lahko rečem, da so bili telegrami največja, najlepša in nepričakovana presenečenja v porodnišnici, saj bo tako imela Gloria za vedno čudovit spomin na to kdo vse nam je čestital in se spomnil nanjo ob njenem rojstvu.

Šele zdaj sem zavedam, katere stvari bi lahko spremenila, da bi si prihranila vsaj nekaj bolečin ob porodu. Vendar sem jih žal izvedela prepozno, morda mi vseeno pomagajo pri naslednjem porodu ali vam drage bralke.

  • Verjetno bi morala prenehati jemati magnezij tablete vsaj en teden pred porodom, saj sem šele mesece kasneje izvedela, da lahko ustavijo popadke, saj preprečujejo krče. Prej sem jih jemala skoraj celo nosečnost, saj sem imela grozne krče in le to mi je pomagalo, saj mi je bilo po Donatu vedno slabo.
  • Menda za popadke pomagajo tudi sprehodi. Sama sem sicer med nosečnostjo ogromno hodila na sprehode, vendar morda še vseeno premalo.
  • Če bi mi že prej kdo svetoval, bi si zagotovo kupila nastavke za dojenje, ampak sem pričakovala, da bo šlo brez njih. Po drugi strani nisem hotela zapravljati denarja za nepotrebne stvari, ki jih morda ne bi nikoli potrebovala – seznam zgrešenih nakupov najdete tukaj.
  • Naslednjič bom zagotovo s seboj vzela tudi črpalko, ki sem jo kupila že pri Glorii za vsak primer, čeprav si neizmerno želim, da bi lahko naslednjič dojila.
  • Za vsak primer bom s seboj vzela tudi obroč za plavanje (za sedenje), ki sem ga kupila po porodu – v primeru, da mi bodo spet prerezali presledek, če se to zgodi si bom tudi takoj kupila Cicatrina razpršilo za šive, ki mi je zadnjič zelo pomagal pri okrevanju. Obroč, ki sem si ga kupila, je sicer navaden obroč za plavanje za 2 € tako, da v primeru, da ga ne bom potrebovala, ga bo lahko uporabila Gloria, ko se bo učila plavanja. Prvič sem sicer sedela, kar na blazini za dojenje, da sem si sploh lahko črpala mleko pri neznosnih bolečinah.
  • Zagotovo bom naslednjič s seboj v porodnišnico vzela več vode za Rajka v porodni sobi ter tudi kakšne prigrizke zase po porodu (HiPP sadne žepke), saj se v porodnišnici nisem dovolj najedla. Obenem je bil tudi Rajko je bil med čakanjem na porod zelo žejen, saj sem s seboj vzela le majhno stekleničko vode zase, ker nisem pričakovala tako dolgega poroda.
  • Ne bom tudi več dajala D3 Plivit kapljic, saj sem prepričana, da so le te Glorii povzročile grozne krče. Rajši bom otroka še večkrat peljala na sprehod na sonce. V primeru, da bo naslednji otrok tudi imel vseeno krče bom takoj kupila tudi Lekobeba kapljice, ki so Glorii neizmerno pomagale ob groznih napadih krčev.
  • S seboj bom zagotovo vzela tudi več poporodnih vložkov, saj sem jih zadnjič dobila v porodnišnici zelo malo, čeprav sem imela zelo močno čiščo. Takrat sem uporabljala Tosamine poporodne vložke, saj so bili le tej dovolj veliki, mehki in vpojni za tako močno čiščo. Tako, da sem jih uporabljala prve tri mesece, ko sem krvavela.

Drage mamice in nosečnice želim si, da se zavedate, da s to objavo ne želim prestrašiti nobene nosečnice, ampak si želim, da bom, kateri s svojo izkušnjo lahko pomagala in ji olajšala porod ali morda prve mesece po porodu. Poleg tega ne želim, da kupite vse, kar sem naštela, vendar si želim, da poznate vse možnosti v primeru, da gre kaj narobe, saj boste tako lažje in hitreje ukrepale.

V pomoč vam je tudi seznam pripomočkov in opreme, ki ga najdete tukaj.

Vsem nosečnicam želim čudovit, hiter in preprost porod! ?

Kakšno osebje si imela ti med in po porodu ob sebi?

Mogoče ti bo všeč tudi ...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.