Dogodivščine z dvoletnico

Dogodivščine z dvoletnico

Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, da je najino življenje zadnji dve leti in nekaj mesecev resnično pestro. Še posebej zadnjih nekaj mesecev, saj se je v tem času zgodilo res ogromno stvari.

Predvsem me vsakič znova preseneča Glorijina radovednost in raziskovanje ter odkrivanje novih stvari. Zelo sem vesela, da se razvija v svojem tempu, saj se otrok ne sme primerjati med seboj.

Zato se sploh ne obremenjujem s tem, če mi kdo razlaga, kaj že počne in zna njegov otrok. Nekateri posamezne veščine osvojijo prej nekateri kasneje in s tem ni nič narobe.

Gloria sicer doma razločno pove ogromno besed in razume že vse (čisto vse – včasih še preveč). Ko pridemo na pregled k pediatrinji, ne pove niti besede ter noče pokazati, niti ene same stvari na slikah.

Tudi noče brcniti žoge, čeprav ima doma vsaj štiri žoge, s katerimi se igra cel dan. Potem mi pediatrinja reče, da se ji zdi, da se ne razvija dovolj hitro, če še nič ne govori.

Res ne vem, kaj naj storim v tem primeru glede na to, da je doma tiho le, ko zaspi. Tudi, ko gre spat včasih še celo uro govori in poje v sobi. Da sploh ne govorim o tem, da ponavlja čisto vse, kar rečeš ali narediš. Zato moramo precej paziti na besede in svoja dejanja.

Poleg tega razume čisto vse in točno ve, kje je stvar, ki jo je izgubila že pred dvema mesecema. Res ne vem, od kje ima tako dober spomin, saj sva midva namreč včasih precej pozabljiva. Rajko sicer pravi, da imava midva že prepoln pomnik in zato pogosto kaj pozabiva. 😉

Zadnjič na sprehodu sem jo snemala s telefonom, ko je hodila pred menoj. Medtem sem jo spraševala o različnih živalih, likih, številkah, saj sem želela imeti dokazno gradivo za pediatrinjo v primeru, da spet ne bi hotela nič povedati, ko bi tja prišle na pregled.

No, dogodivščine so pri dvoletnici na sporedu prav vsak dan. Ne vem, kako ji večino stvari sicer uspe narediti, ampak njej uspe vse. Če naštejem le nekaj dogodivščin v zadnjih mesecih, ki so se zgodile večinoma med vožnjo od starih staršev proti domu.

• Uspelo ji je odpreti okno zadaj v avtu, saj ni gumba za samodejno spuščanje in dvigovanje in zato ne morem okna zakleniti. Rešitev – odstranila sva kljuko za dvigovanje ter spuščanje oken.
• Med vožnjo ji je uspelo tudi odpreti zadnja vrata, saj sploh nisem pomislila, da že doseže kljuko. Rešitev – od znotraj sva zaprla varovalo, da ne more sama odpreti vrat. Tisti dan sem takoj zaklenila vsa vrata, saj so se k sreči odprla le toliko, da je posvetila lučka v avtu.
• Uspelo ji je tudi dobiti roke ven iz varnostnih pasov, čeprav so dovolj pritrjeni. Rešitev – kupila sva dodatno varovalo za varnostne pasove na avtosedežu in kupila še en avtosedež cyber.
• Skoraj vsak večer ob 20ih, ko je na programu Minimax, konec risank ugasne televizijo in pravi ˝spat˝. Pogosto pravi, da mora iti tudi midva takrat spat, saj reče ˝vidva tudi˝ oziroma ˝mami, ati spat˝.
• Pogosto, kljub temu da sama želi iti spat, še eno uro čeblja ali poje v sobi, preden zaspi.
• Risanke so postale obvezen ritual pred spanjem. Čeprav menim, da so zadnje čase nekatere risanke obupne, zato takrat malce zamenjamo program. Vseeno že po pesmih poznam skoraj čisto vse risanke. Dejansko se včasih zalotiva, da naju resnično zanima, kaj se bo zgodilo naslednji dan v kateri izmed risank.
• Pogosto pove, da lula ali kaka vseeno pa noče iti vsakič na wc ali kahlico. Rešitev vam zaupam v kratkem, saj sem jo odkrila šele pred kratkim.
• Sama odhiti pod tuš in je neizmerno jezna, če ni takoj na vrsti za prhanje. Zato se ji vsakič zelo mudi, da se hitro lahko sleče in skoči pod tuš.
• Sama že izbira točno določene igrače, ki so lahko poleg nje v postelji, v dnevni ali v avtu. Določene ima tudi tiste igrače, ki jih vzame s seboj, če gremo kam. Tukaj ji preprosto pustim, da se sama odloči. Nositi jih moram seveda jaz tako, da ima vseeno malce omejeno izbiro.
• Sama si tudi izbere, kaj želi imeti oblečeno in obuto. Kar je včasih težava, saj hoče imeti obute sandale, ko je zunaj zelo mrzlo, ali pada dež. Spet drugič, ko je neizmerno vroče hoče imeti obute športne copate.
• Njena odejica s sovicami in njena igračka plišast kuža sta nujna tudi v največji vročini. Takrat ju še bolj stiska k sebi.
• Če se ji takoj ne zahvališ, za kakšno stvar se zahvali kar sama sebi. To se mi zdi res ljubko, da se je naučila, da se zahvali ali prosi za kaj ter da tudi druge opozarja na to.
• Všeč mi je tudi, da naju vedno opazuje in naju posnema. Tako se je tudi zelo hitro naučila, da si moramo vedno na wc-ju umiti roke ali če se umaže, si sama umije in obriše roke. Tudi na to te takoj opozori, četudi komaj vstaneš iz wc-ja, že kriči ˝umit˝.
• Če ima na svojih oblačilih le pikico pravi, da so umazane in jih je treba takoj preobleči in jih pospraviti za pranje.
• Z največjim veseljem mi tudi pomaga, ko kuham ali ko dajem perilo v pralni stroj.
• Nekaj časa jo je bilo zelo strah našega robotskega sesalnika, ime mu je ˝strela˝. Sedaj sta se že spoprijateljila, ampak še vedno pogosto noče iz sedežne ali iz postelje, če ravno takrat ˝strela˝ pospravlja.
• Nekaj časa je imela malce nenavadno navado, da če je ravno nekaj delala in je hotela mir, ti je takoj rekla ˝stran˝ ali ˝kuhat˝.
• Včasih, če ne prideš takoj ponjo v posteljo, ko se zbudi ali če ne more takoj zaspati, skliče skupaj celo družino. To pomeni, da našteje vsa imena ožje in širše družine. 🙂
• Je neizmerno zvedav otrok in jo zanima vse. Pogosto tudi spremlja na oknu čisto vsak avtomobil ali ljudi, ki se sprehajajo mimo.
• Včasih je tudi neizmerno trmasta in takrat sem pogosto jaz tista, ki ne popusti. 🙂
• Vedno ima tudi tako očarljiv in ljubek nasmeh in izraz na obrazu, da ji moraš preprosto oprostiti vse in ji občasno v čem tudi ustreči.
• Zelo rada tudi pospravlja. Na žalost pogosto pospravi čisto vse, le igrač ne. In moti jo čisto vsaka smet ali pajek, vse to je treba očistiti nemudoma v isti sekundi.
• Sladkarij pogosto sploh ne mara. Občasno si zaželi kakšen sladoled ali košček čokolade, kinder jajček – na najino srečo. 🙂
• Vedno je neizmerno lačna, medtem ko kuhamo ali ko smo na kosilu kasneje pa ne poje niti dveh koščkov hrane. Ali začne vpiti, da je lačna, ko že vse pojemo. Rešitev – vedno del hrane pustimo na strani, da jo lahko poje, ko se čez 10 minut odloči, da je lačna.
• Spet drugič poje toliko, da nam skoraj nimamo dovolj hrane v hladilniku. Ima pač različne dneve, ko se odloči, da bo pojedla ogromno ali sploh nič.
• Zelo zabavno je tudi, ko včasih želi ukazovati in reče starim staršem ˝v hišo in risanke˝ ali ˝ven˝. Takrat je videti kot mala šefica.
• Resnično ne morem verjeti, kako si lahko zapomni čisto vse. Zadnjič smo iskali njeno drugo zobno ščetko in midva nisva imela pojma, kje jo ima. Ona je takoj vedela, da jo je pred dvema mesecema vrgla nazaj za sedežno in tudi na splošno v stanovanju točno ve za vsako stvar, kje je.

Če takole razmišljam o zadnjih mesecih, so bili resnično precej pestri dnevi. Večinoma so bili to čudoviti in zabavni dnevi, občasno smo imeli tudi kakšen zares slab dan. Kakšen dan, ko me resnično razjezi najprej pomislim ali bi bilo boljše, če bi jo dala v vrtec že, ko je bila stara leto in pol.

Nama je resnično zanimivo, kako zelo se je v zadnjih mesecih popolnoma spremenila glede obnašanja, govorjenja in vsega drugega. Postala je resnično prikupna mala dama, ki je na trenutke zelo trmasta.

Kljub kakšnemu res slabemu trenutku sem neizmerno vesela, da naju osrečuje vsak dan znova. Pogosto z zelo zabavnimi dogodivščinami in kdo ve, kaj vse naju še čaka v naslednjih mesecih z najino dvoletnico.

Predvsem je bil naporen dan, ko se je odločila, da bo sama vozila voziček. Več o tem si preberite tukaj.

Zelo zanimivo mi je tudi, kako naju vsak dan znova nasmeji, ko želi imeti nekaj na primer in omare in je midva ne razumeva takoj. Ko končno dojameva je seveda presrečna, ker je končno dobila svoje arašide, kroglice ali še marsikaj drugega iz omare.

Kakšne so bile vaše dogodivščine z dvoletnico/dvoletnikom?