Dogodivščine v Črni gori
Torej v prvem prispevku sem predvsem pisala o tem, kaj vse se nam je zgodilo na poti v Črno goro in nazaj. V drugem prispevku sem pisala o tem, v katerem hotelu smo bivali in katere so bile slabosti in prednosti hotela Magnolia.
V naslednjih prispevkih bom pisala tudi o naših dogodivščinah v Črni gori. Zaupala vam bo tudi, kaj menim o prebivalcih v Črni gori, njihovih navadah itd. V prispevkih, ki sledijo bom opisala še kraje, ki sva jih obiskala zadnjič in kraje, ki smo jih obiskali letos.
Črno goro sva prvič obiskala pred tremi leti in že takrat sva se imela na počitnicah res nepozabno. Zato sva se dogovorila, da letos Črno goro obiščeva znova. In svojo obljubo sva tudi držala in tako se nama je letos na počitnicah pridružila še Gloria.
Lahko rečem, da se je v treh letih v Tivatu in Črni gori spremenilo res ogromno stvari. Med drugim so prenovili hotel, v katerem sva bivala zadnjič in je postal precej dražji, zato si ga niti ne bi mogli tokrat privoščiti.
In zato smo tokrat bivali v sosednjem hotelu Magnolia. Ampak o hotelu Palma več v naslednjem prispevku.
V zadnjih treh letih so zgradili tudi ogromno novih prekrasnih hotelov. Dokončali so tudi glavno marino v Tivatu ter jo še povečali. Zgradili so tudi ogromno novih hotelov in stanovanjskih kompleksov po celotni Črni gori.
In zato lahko rečem le, da so na področju gradbeništva daleč pred nami ter da gradijo nove hotele in apartmaje res neverjetno hitro. Glede tega področja jih moram še posebej pohvaliti, saj so res delavni in tudi uspešni pri oddajanju in prodaji le-teh.
Druga pomembna stvar v Črni gori je, da na cesti brez hupe in prehitevanja pač ne gre. Četudi te prehitijo le, da so en meter pred teboj, so presrečni. To njihovo navado sva izkusila že prvič, ko sva bila v Črni gori, saj so naju konstantno prehitevali, kljub temu da sva vozila po omejitvah.
Zato se še bolj čudim dejstvu, da je tako malo prometnih nesreč v primerjavi s Slovenijo. Ali jih morda ni bilo le v času najinega bivanja. Je pa dejstvo, da tudi brez zelene karte sploh ne morete prečkati meje, če se ne motim, je obvezna.
In zakaj je to njihov pogoj za prečkanje meje izveste že prvih nekaj metrov, ko se peljete po Črni gori. Res pa je, da jim nekako uspe, da vedno na neki način prehitevajo varno, da se tako nikomur nič ne zgodi.
Po drugi strani je ob cesti ogromno radarjev oziroma policistov, ki ustavijo tvoj avto, da lahko pešci prečkajo cesto nekje, kjer je sploh ne bi smeli. Seveda v Črni gori res lahko doživiš marsikaj. Tudi to, da se policisti ustavljajo po ulici in malce kramljajo z mimoidočimi.
Zadnjič sem v prispevku o naši poti v Črno goro pozabila še omeniti, da cestnina do Črne gore stane približno 30 € v eno smer. Vse o cestnini in stroških izveste na spletni strani AMZS, kjer tudi sama vedno najdem vse informacije.
Kot eno najbolj zanimivih dogodivščin bi lahko omenila tudi kako zelo zanimivo, nama je bilo opazovati pristanke in vzlete letal pri letališču v bližini Tivata. Kjer lahko dnevno opazuješ ogromno vzletov in pristankov letal, ki vzletajo in pristajajo tudi na 10 minut.
In letala praktično preletijo tvoj avtomobil, če se ravno takrat pelješ mimo po cesti. Res zanimiv občutek tako blizu videti vsa letala ter pristanke in vzlete.
Gloria je seveda imela vsa letala pod kontrolo in je vsakega posebej spremljala. Četudi smo bili na sprehodu, smo plavali v morju ali smo bili v hotelski sobi ali morda v avtu je ona točno vedela, kje je kakšno letalo.
Takoj je začela vpiti, da gre avion in ga je le nemo gledala kam leti. Zelo so ji bili zanimivi tudi pristanki in vzleti letal. Čeprav se je prvič res prestrašila, ko je letalo peljalo ravno nad našim avtom.
Cene telefonskih storitev so v Črni gori zelo visoke. Pri Rajku, ki ima Telemach, so bili klici v Slovenijo še dražji kot pri meni, ki imam A1 in je bila cena za odhodne klice 3,60 €/minuto. Zato sva vse nujne klice opravila iz moje poslovne Bob številke, kjer so bili klici veliko ugodnejši.
Cene za Telenor Črna gora so bile tako pri Bobu za klice v Slovenijo 1,15 €/minuto in dohodni klici 0,40 €/minuto. Zato sva svoje starše in druge prosila, naj naju oni pokličejo. Menim, da so za vas torej najbolj ugodni klici v Črni gori, če imate za operaterja Bob.
Kolikor sem zasledila tudi ne prodajajo sladoleda v kepicah. Oziroma je ponudba sladoleda v kepicah zelo majhna vsaj v Tivatu. Drugje je kepica sladoleda bila po 0,60 € ali od 0,70 € naprej. Večinoma povsod prodajajo le sladoled v lučkah iz zamrzovalnika in povsod imaš isto ponudbo le teh.
Le zadnji dan smo se ustavili na sladoledu v bližini hotela, kjer smo vsi trije vzeli po dve kepici sladoleda ter sladki kornet in posip. Vsaka kepica je bila po 0,70 €, sladki kornet po 0,40 € in posipi po 0,20 €.
Sladoled je bil sicer zelo dober. Vendar je malce onemogočen dostop do lokala z vozičkom zaradi stopnic. Tudi zato smo ostale dni vsak večer kupili rajši različne lučke v trgovini.
Cene sladolednih lučk pa so bile sicer povsod enake, četudi si lučke kupil ob plaži ali v trgovini. Sladoledi so večinoma cenejši, kot v Sloveniji. Če se ne motim, so večinoma vsi znamke Ledo.
Med dopustom smo srečali ob cesti tudi želvo, ki je bila Glorii še posebej všeč. Saj jo je prvič videla od blizu in v živo. Drugače je že doma popolnoma navdušena nad svojo igračko želvico in brez nje sploh ne more iti spat.
Na naše začudenje je želvic v Črni gori res veliko, saj smo jih kar nekaj srečali med vožnjo po Črni gori. Morda sva bila nanje še posebej pozorna, ker sva si rekla, da če bomo kdaj imeli hišnega ljubljenčka bo to majhna želvica.
Da še enkrat omenim, da bodo nekatere fotografije v naslednjih prispevkih o Črni gori iz najinega prejšnjega dopusta in bodo zato malce datumsko pomešane. Saj tokrat nismo obiskali vseh krajev, ki sva jih zadnjič obiskala midva z Rajkom.
Nekateri fotografije bodo zato morda malce meglene, saj se mi je precej mudilo fotografirati ogromno zgradb in plaž. Ker sta mi drugače Rajko in Gloria medtem ušla daleč naprej. 🙂 Morda boste presenečeni tudi nad tem, da sem na fotografijah popolnoma drugačna kot po navadi.
Saj na dopustu pogosto nosim tudi oblekice, ki jih doma nikoli ne, ali sem naličena. 🙂 Na dopustu tudi rada uporabim dodatke za lase, ki jih doma uporabim le za posebne priložnosti.
Še Gloria je hotela imeti vsak dan svojo špangico, ker sem jih imela jaz tudi. In vsak večer pred spanjem me je takoj opozorila, če sem jo pozabila sneti …
Povsod z menoj pa je bila tudi neverjetno udobna torbica, ki jo je zame izdelala Bag by Natalie. 🙂 S seboj sem jo imela vsepovsod na vseh sprehodih, na plaži in tudi, ko smo bili na Lovčenu.
V njej je bilo ravno dovolj prostora za mobilni telefon, digitalni fotoaparat,žvečilne, twistshake stekleničko in robčke. Ko jo je Rajko prvič videl, je rekel, da grem s svojimi torbicami iz ene skrajnosti v drugo. Saj doma pogosto uporabljam ogromno torbo, da vanjo spravim vse, kar potrebujem.
Na dopustu pa sem presrečna z ravno prav veliko in prostorno torbico, da se malce spočijejo moje rame. In da mi Gloria in Rajko ne moreta ponuditi za nošenje še sto njunih stvari. Resnično obožujem to torbico in me bo še naprej spremljala na vsakem dopustu ali ob posebnih priložnostih. 😉
Nekateri kraji oziroma zgradbe so se v treh letih popolnoma spremenile. Vendar kot sem že omenila nekaterih krajev tokrat nismo obiskali vam jih pa priporočam za ogled. Tudi kar nekaj novih zgradb iz fotografije so zgradili v zadnjih treh letih.
Med drugim sva imela na svojem prvem dopustu pogosto zjutraj dež in zato sva takrat raziskovala različne kraje. Popolne se je vsakič zjasnilo in je bilo vsak dan čez 30 stopinj tako, da sva takrat odšla na plaže.
Med letošnjim dopustom je vsak dan bilo več 32 stopinj in sončno vreme. 🙂 Tako, da smo večinoma poležavali na plaži ali smo po zajtrku obiskali nekaj različnih krajev.
Že vnaprej sem opravičujem saj sem pri nekaterih fotografijah pozabila, kje so bile posnete. In ker je fotografij res ogromno sem jih združila v video posnetku, ki je objavljen na Youtube. Najdete ga tukaj.
