Deveti mesec – Malčkov dnevnik
V tem mesecu je šla Gloria prvič po več kot dveh mesecih v vrtec in končno smo lahko spet uvedli dnevno rutino. Gloria je bila neizmerno vesela, da je lahko končno videla svoji vzgojiteljici in sošolce ter da je spet imela družbo sovrstnikov.
Vsak dan smo šle po Glorio v vrtec in na sprehod in zato sta tudi Sofija in Lucija bili zelo zadovoljni z novo (staro) rutino.
Še vedno se držim karantena rutine in priprave jedilnika za 14 dni vnaprej in obiskovanja trgovin na 3 – 4 tedne ali nakupov preko spleta. Kar se je izkazalo za popoln načrt, saj manj zapravimo, ker grem v trgovino le 1-2 na mesec. Žal sem vseeno opazila, da so se vsi izdelki v trgovinah med karanteno konkretno podražili.
Zdaj mi je veliko lažje, ker pripravim jedilnik za dva tedna in zato porabim veliko manj časa za pripravo jedi. Obenem porabim čisto vso hrano v hladilniku in ne zavržemo skoraj ničesar. Po dolgem času sem spet začela peči in pripravljati sladice, čeprav zanje v zadnjih porabim kar nekaj ur, preden jih dokončam, vendar so vredne truda.
V tem mesecu sem imela prvo srečanje s prijateljicami po več kot treh mesecih in končno sem se lahko popolnoma sprostila in uživala. Saj sem le to pogrešala med karanteno – večerje s prijateljicami vsaj enkrat na mesec in čas le zame.
Z Rajkom sva začela v tem času razmišljati o koriščenju bonov za počitnice v Sloveniji v mesecu juliju, saj smo poletni dopust na morju prestavili za dva meseca.
Dobili smo tudi pošto z obvestilom o sprejemu obeh v vrtec v mesecu septembru – do takrat bosta v varstvu še pri meni in pri starih starših. Glede na to, kako hitro je minilo prvo leto in zdaj še naslednjih devet mesecev, sem prepričana, da bodo te trije meseci minili v hipu in že bosta prvi dan v vrtcu.
Pred tem moram z obema opraviti še zdravniški pregled za vrtec v mesecu avgustu. Prvi sestanek staršev novincev v vrtcu pa smo že imeli in spoznala sva njuni novi vzgojiteljici. V istem tednu smo imeli še zaključek vrtčevskega leta pri Glorii tako, da smo imeli kar pester teden.
Sofija žal zadnje dni spet noro veliko joka in se trma zato imam včasih občutek, da se mi bo zmešalo. Občasno ima dan, ko se meče po tleh in joka skoraj do onemoglosti in takrat je sploh ne moreš potolažiti. Lucija pa se zadnje noči zbuja po 8 x na noč ter se doji in zato sem že popolnoma neprespana in občutek imam, da se mi že malce blede od vsega.
Zdaj sta že dovolj veliki, da odpreta že vsa vrata v stanovanju brez pomoči, zato vhodna vrata rajši zaklenem, da mi ne bi ušli na cesto. Polovico dneva preživita na mizi ali na omarah, saj ju ne dohajam, kakor hitro prideta gor. Posledično imata že veliko bušk in vedno jima uspe, da jih imata na istem mestu, zato sta dvojčici vsaj po modricah, če si že drugače nista podobni.
Zelo sta pogumni in zato ju ni ničesar strah, mene pa včasih skoraj zadene kap, ko ju gledam. Sicer sta zelo previdni sploh, ko plezata iz stolov ali omar, vendar me je še vedno strah, da se jima kaj zgodi, saj sta včasih zelo štorasti.
Za zdaj si sploh ne predstavljam sprehodov z njima, saj gresta vsaka v svojo smer. Obenem se Sofiji vedno mudi, Lucija pa bi si vedno vzela čas. Ne morem ju niti nosili, saj imata obe že res veliko kilogramov, čeprav sta bili nedonošenki in sta imeli ob rojstvu komaj 2 kg.
Med njima je razlika 1500 g, vendar imam občutek, da je Sofija vsaj pet kg težja od Lucija. Zato se trudim, da ju nosim čim manj, saj me sicer noro boli hrbet še več dni. Do vrtca se zato še vedno odpravimo z vozičkom, saj bi sicer pot do tja trajala več ur.
Prvič po karanteni sta imeli tudi delovno terapijo in tokrat sva ju prvič videla, da sta se skupaj lepo igrali skoraj eno uro. Le zelo sta bili zmedeni in živčni, ker smo vsi nosili maske.
V tem mesecu se je Lucija naučila veliko novih besed oziroma jih ogromno ponovi: njami, apcih (kihanje), mleko, kuku (skrivanje), koko (kokoška), pi pip (avtomobilska hupa), banana, knjigica, mu (kravica), hov hov (kuža), stran (pojdi stran), pošasti, Sofija, Lucija, mami, ati, mama, ata.
Občasno kakšno besedo ponovi še Sofija, vendar je njen besedni zaklad veliko manjši. Vse je mama ali ne, je pa vseeno večkrat že povsem pravilno izgovorila ime Gloria.
Najlepše mi je, ko skupaj sodelujeta in plešeta ter se držita za roke – včasih v avtu, včasih doma. Seveda si pomagata tudi pri lumparijah in plezanju ali se stepeta med seboj.
Če ena joka, ji druga prinese stekleničko mleka ali pa ji jo vzame, da je še hujši jok – odvisno kako se odloči, saj sta zelo navihani. Večkrat ena vzame hrano za obe in drugi prinese lonček s kosmiči ali s sadjem.
Pokažeta, ko želita iti spat ali ko želita jesti ali iti ven ter pohitita na hodnik, da se oblečemo in se odpravimo ven. Ljubko je tudi, ko na tleh Lucija oponaša mucko in se plazi ter zraven mijavka tako, da dolgčas nam zagotovo ni.
Kako je pri vas potekal deveti mesec malčkovega dnevnika? So se malčki v tem času naučili že veliko novih besed? Pri kateri starosti ste jih vključili v vrtec? Ima doma že uvedeno rutino? Kje boste izkoristili turistične bone?
Vse malčkove dnevnike najdete TUKAJ.
