Črna gora – cene in turizem
V današnjem prispevku vam razkrivam, kakšne so cene v Črni gori in moje mnenje glede turizma. Vse moje dosedanje prispevke o Črni gori najdete, če v lupo napišete Črna gora ali v povezavi, ki jo najdete tukaj.
Zadnjič sva imela na dopustu veliko srečo, ker so bile cene malega piva skoraj povsod 1,10 € zaradi nogometnega prvenstva. Glede na to, da sploh ne spremljava nogometa ali športa je bila to vseeno to odlična stvar pri lokalih – ugodne cene piva.
Tokrat so se cene precej razlikovale med lokali in kraji. Veliko pivo je bilo tudi po 2,80 € in to na najbolj čudni plaži v bližini letališča Tivat. Malo pivo je bilo od 1,50 € naprej do 2,50 €.
Sicer sama praktično doma sploh ne pijem alkohola in tudi ni moj namen promoviranje le-tega. Vendar si na morju rada kdaj privoščim odlično mrzlo pivo ali 1000 rožo + Cockto – moja najljubša alkoholna pijača. 😉
Ter domači orehovec, za katerega vam recept razkrijem v naslednjih dneh.
Uspelo nam je tudi, da smo malce zašli s poti, ampak, tako smo našli prečudovite plaže, ki vam jih bom vsekakor priporočila v naslednjih prispevkih. V Črni gori predvsem takoj veš, da si se izgubil, ko prideš do vasi, kjer so vse table v cirilici ali jih sploh ni – takrat imaš veliko težavo. 🙂
Po vsej verjetnosti pa takšnih krajev ne najdeš niti na zemljevidu.
Tako sva našla tudi kraj Forte Rose in še eno plažo, ki je nekaj km stran – Mirište, kjer lahko vidite že del Hrvaške. Res zanimiv in lep kraj, ampak, ko prideš do tja, ne moreš nikamor več. Ko prideš do tja, imaš občutek, da si prišel na konec sveta.
Prvič sva plažo Mirište sicer našla, ko sva raziskovala naokrog nove plaže. Letos pa po naključju, ko sva iskala neko drugo plažo, ki nama sploh ni bila všeč. Zelo sem bila vesela, da je bilo letos vsaj sončno vreme, da sem lahko ustvarila boljše fotografije. 🙂
Drugače je na prvih dveh fotografijah spodaj Forte Rose, ki ga vsi neomajno omenjajo. Po najinih izkušnjah žal ni nič posebnega in zato niti ne vem, zakaj vsi priporočajo obisk.
Predvsem me je zmotilo to, da nikjer pri tablah za plaže ne piše, koliko km je do tja. Ali nekje na pol poti do tja sploh ni več tabel in se zato preprosto izgubiš ter prideš do vasi, kjer so ulice tako ozke, da se komaj še pelješ z avtomobilom mimo.
Kot Rajko pravi, se sploh nismo izgubili, temveč smo raziskovali čudovite nove destinacije. Je pa res, da nas je takšno raziskovanje včasih zelo izčrpalo. Ampak smo bili vseeno vedno veseli, ko smo našli nove čudovite plaže in kraje.
Še dobro, da se moja prijateljica Mojca pred našim dopustom spomnila na nas in mi poslala zemljevid Črne gore. Tako smo odkrili še več čudovitih krajev. Res sem vesela, da sem jo spoznala – takšne prijatelje res težko najdeš. 🙂 In komaj čakam našo novo sejo Zasavk, da se zopet vidimo.
V Črni gori se je v zadnjih treh letih spremenilo tudi to, da so si v nekaterih lokalih natakarji sami začeti podarjati napitnine. Na primer v mestu Bar moraš v enem izmed lokalov plačati še košarico kruha, četudi nisi pojedel niti enega kosa.
Ali ti preprosto zaračunajo še eno dodatno pijačo, če nisi posebej pozoren, ko plačaš račun. Ne vem sicer, ali je bilo to namerno, ali se je natakar zmotil.
Zgodilo se nama je tudi, da je bilo pivo cenejše v najboljšem lokalu na plaži in spet drugje na najslabši plaži najdražje. Ali, da so bile cene v istem lokalu za pivo vsak dan drugačne – kljub računu in vedno isti znamki ter količini piva.
V trgovinah so morda tudi malce preveč postali podobni Hrvaški, saj so preprosto nehali vračati cente. Sicer imajo za denarno enoto evre in tako vsaj dejansko veš, koliko denarja kaj stane. Ker pri kunah moraš vedno preračunavati, koliko stane vsak izdelek.
Vseeno je zdaj tudi v Črni gori tako, da če na primer izdelek stane 1,33 € in če plačaš 1,40 €, ti 7 centov zagotovo ne bodo nikjer vrnili. In tako je pri vseh nakupih. Zato sem se vsakič trudila, da sem plačala točno vsoto. Sploh, ker se v nekaj dneh nabere, kar velika razlika denarja, ki ti ga ne vrnejo.
Sploh je to na Hrvaškem še večja težava, saj si pogosto vzamejo še veliko več napitnine in denarja. Tega si na Hrvaškem ne dovolijo edino v trgovinah Lidl, saj so nama le tam do zdaj vedno vrnili tudi točno razliko.
Ena izmed zanimivih stvari je tudi ta, da je v Črni gori ogromno ruskih državljanov. In ker midva z Rajkom kjerkoli sva, vedno govoriva le v slovenščini.
Naju vedno zamenjujejo, da sva tudi midva Rusa. Tokrat so nama že ponujali, da lahko prideva na odprtje novega hotela s svojo jahto. Hhh 🙂
In ker vedno govoriva v slovenščini potem praktično ne vedo, v katerem jeziku naj se pogovarjajo z nama. Zato naju vedno sprašujejo, ali lahko govorijo v angleščini, ruščini ali katerem drugem jeziku.
Zadnjič so naju še enkrat ustavili Rusi, da bi naju vprašali za pot, saj so naju na daleč slišali in so mislili, da govoriva ruščino.
Sama sicer zelo dobro razumem angleški jezik, vendar ne govorim tako dobro angleško oziroma me je malce strah, da bi kaj narobe povedala. Zato rajši vidim, da se Rajko dogovarja z njimi v hrvaškem ali srbskem jeziku.
Dejstvo je, da se v Črni gori resnično počutiš kot turist. Saj se vsi obnašajo do tebe popolnoma drugače kot na Hrvaškem. In tudi, če bi bila Črna gora bližje, verjetno sploh ne bi več odšla na morje na Hrvaško.
Sploh, ker imava na Hrvaškem vedno občutek, da imajo turiste iz Slovenije za samoumevne.
In se sploh ne potrudijo pri postrežbi ali pri prodaji. Včasih je na Hrvaškem tako, da ni skoraj nobenega gosta v lokalu še vedno zelo dolgo čakaš na postrežbo. Tega v Črni gori ni, saj si postrežen takoj in tudi račun ti prinesejo takoj, ko ga zahtevaš.
Tudi v Črni gori za teboj na stojnicah ne stojijo trije prodajalci, ki le čakajo, kaj boš kupil. Ali se bojijo, ali boš slučajno kaj ukradel. Preprosto te pustijo, da si v miru izbereš izdelek ali počakajo, da jih sam prosiš za pomoč pri nakupu ali izbiri.
Ko sva bila prvič v Črni gori, sva tudi ugotovila, da naju resnično ne zanimajo kraji, ki niso ob morju. Čeprav sva si šla ogledat mesto Podgorico, Cetinje in Skadansko jezero vam obisk le teh odsvetujem, saj po najinem mnenju tam ne vidiš ničesar zanimivega.
Ampak to je seveda najino mnenje, če boste želeli, le pojdite na ogled le teh mest in jezer. Midva se zdaj rajši izogibava mest v notranjosti držav in se drživa raziskovanja mest ob obali.
Tudi na Hrvaškem raziskujeva le obalna mesta v bližini. Saj sva bolj navdušena nad morjem kot nad hribi, gorami ali mestom v notranjosti. Navdušil naju je le Lovčen, o katerem bom pisala v naslednjih prispevkih.
Kakšne so vaše izkušnje s cenami v Črni gori in turizmom?
