Čas za spremembe
Blog

Čas za spremembe

Čas za spremembe

Pride čas za spremembe v življenju in naša sprememba v minulem tednu je bila selitev v stanovanje, ki sva ga v zadnjem letu v celoti obnovila. Ampak, čeprav so spremembe dobre in nujne, odhod od doma, kjer si bival zadnjih 25 let res ni lahek.

Kar nekaj mesecev smo poslušali vprašanje ˝kdaj se boste selili˝ praktično vsak dan, ampak z mojim dragim sva se že takoj odločila, da se bomo selili šele, ko bo stanovanje v celoti prenovljeno, saj se nam ni mudilo nikamor obenem tudi nisva imela veliko denarja za obnovo.

V začetku leta 2017 je bilo stanovanje že skoraj pripravljeno za selitev, vendar smo zaradi nepričakovanih dogodkov doma odločili, da selitev prestavimo za en mesec. V sredo, 8. februarja, sva se odločila, da selitev končno izpeljemo. Točno na ta dan pred enim letom sva tudi začela z obnovo stanovanja in glede na to, da je bila selitev sredi tedna na sredo, je bilo vse skupaj zelo naporno.

Moj dragi je cel dan vozil v stanovanje vse najine stvari, ki jih do tedaj še nisva preselila in sestavljal pohištvo. Jaz sem doma pospravljala in pakirala še vse drugo. Nato sva v stanovanje peljala stvari še vsak s svojim avtom in se kasneje le z enim vrnila še po hčerko.

Popoldne je prišel še nečak od mojega dragega s kombijem in nama pomagal pri selitvi večjih stvari – hranilnika, letvic in jogijev. Tako, da sva s selitvijo končala približno ob 18. uri in nato je sledilo še pospravljanje stanovanja ter razporejanje stvari.

Zvečer sva bila že oba tako utrujena, da sva si le še postlala posteljo ter jedla in se nato takoj odpravila spat. Prvi dan smo spali zelo slabo verjetno zaradi spremembe okolja in tudi malce zaradi živcev. Poleg tega še Gloria sploh ni hotela zaspati.

Naslednji dan v četrtek je moj dragi Glorio odpeljal k svojim staršem v varstvo in sama sem se še lotila pospravljanja stanovanja. Vsa oblačila in vse drugo sem razporedila po omarah ter pomedla in pomila tla.

Želela sem, da je vse pospravljeno tako, kot mora biti, saj sovražim nered. Zato sem pospravljala že od pol šeste ure zjutraj pa vse do tretje ure popoldne. Sploh si nisem prestavljala, koliko časa lahko porabiš za pospravljanje majhnega stanovanja, če želiš, da je res čisto in pospravljeno.

Nato sem se odpravila še v trgovino po hrano. Do večera smo bili že čisto izmučeni, vendar smo tudi ta dan spali bolj slabo in zvečer smo se morali še vsi trije oprhati. V petek sem se odločila, da bom pospravila še vse račune in pomembne dokumente, da bom vedno točno vedela, kje so nato sem si rekla, da bom pisala še članke za vnaprej.

Vendar se to ni uresničilo, saj sem zapravila skoraj sedem ur svojega časa, da sem končno lahko sploh začela delati, saj se pozabila geslo od računalnika in zato sem poskusila tisoč in eno stvar, da bi problem rešila vendar, da sem ga na koncu morala formatirati.

Ampak s tem sem se mogla pač sprijazniti, da če gre nekaj narobe gre pač tudi vse drugo. Tako, da sem se tisti dan popoldne le še opravila po opravkih in v trgovine, ki so mi polepšale dan. O tem sem pisala že v prispevkih o trgovinah Mercator in Spar.

Kljub temu sem bila zvečer precej utrujena tako, da sem le skuhala večerjo pogledali smo še kratek film in nato smo se odpravili spat. V soboto sem odšla še k staršem na obisk ter pospraviti svojo sobo in vse drugo.

Tako, da sem spet cel dan le pospravljala in nato še v stanovanju zlagala stvari v omare. Zvečer sva obesila na steno še vse slike in fotografije in dan se je spet zaključil, kot vsi ostali do zdaj s pripravo večerje in spanjem.Šele včeraj sem se prvič malce spočila in naspala. Zjutraj sem nam pripravila zajtrk, nato smo se opravili k tašči in tastu na kosilu, zvečer me je še čakala priprava večerje in pranje perila, ki ga zdaj sušim pod klimo in verjemite mi, da se oblačila pod klimo odlično sušijo.

Če nimaš radiatorjev v stanovanju ali prostora za sušenje, se moraš pač znajti in menim, da bomo oblačila sušili pod klimo, vse dokler ne bomo zaprli balkona ali imeli dovolj prostora in denarja za sušilni stroj.

Želim si, da bi bili naslednji dnevi končno malce bolj umirjeni in da se bomo končno lahko malce sprostili. Ter, da bomo lahko začeli sprejemati tudi obiske od svoje družine in prijateljev.

V zadnjem času sem večkrat prejela tudi vprašanje, ali uživamo zdaj, ko živimo sami, ter ali mi je morda že kaj dolgčas? Na to sem lahko odgovorila le, da imam trenutno preveč dela, da bi mi lahko bilo dolgčas. Vendar je težko, iti od doma, če imaš svoje starše rad in imaš z njimi dobre odnose.

Zato je logično, da pogrešam svoje starše in predvsem družbo, saj je težko kuhati le za enega. Obenem sem skoraj cel dan sama v stanovanju, saj delam od doma in imam hčerko večkrat v varstvu.

Druga stvar so tudi ogromne spremembe sploh, če si navajen celo življenje živeti na vasi v veliki hiši v naravi. Nato pa se odseliš v mesto v majhno stanovanje v blok. Takšne spremembe zagotovo niso lahke in potrebujejo čas, da jih sprejmeš.

Večina mojih prijateljev in znancev komaj čaka na selitev stran od svojih staršev, saj imajo z njimi slabše odnose ali le želijo imeti svoj mir. Če se s svojimi starši res dobro razumeš je odločitev za selitev res težka, čeprav ne živimo tako daleč stran.

Težko rečem kdaj je pravi čas za spremembe, vendar so vse spremembe v življenju težke in zato rabimo, kar nekaj časa, da se nanje privadimo.

Ste tudi vi letos doživeli kakšne pomembne spremembe v svojem življenju?

Mogoče ti bo všeč tudi ...