Bolezen rok, nog in ust
Letošnje leto se resnično ni začelo dobro in občutek imam, da nas smola spremlja že celo leto. Letos imam preprosto občutek, da se komaj pozdravimo in smo spet vsi bolni ter da nobena stvar ne gre po načrtu.
Vedno bolj se vrstijo nepričakovani stroški, že dva meseca neuspešno iščem dodatno zaposlitev za polovični delovni čas, in ko sem že upala, da je uvajanje v vrtec steklo, je Gloria spet zbolela.
Prvič je zbolela že v prvem tednu uvajanja v vrtec na srečo le za tri dni in resnično sem upala, da je to dovolj bolezni za en mesec. Saj je bila Gloria do zdaj na srečo v dveh letih in pol bolna je morda štirikrat.
Kot vedno se je tudi tokrat bolezen začela z neprespano nočjo. Vse se je začelo v četrtek zvečer, saj je bila Gloria zelo nemirna, preden je šla spat. Nato je začela kar enkrat sredi noči jokati in vpiti, da je postelja mokra in da jo morava preobleči – verjetno je po postelji polila mleko.
Posteljo sva hitro preoblekla in jo položila nazaj v posteljo. Ampak s tem se naša noč ni končala, saj se je Gloria zbujala na vsake 15 minut obenem ni hotela piti mleka, ki ga sicer obožuje.
Že takrat sem dobila neki čuden občutek, da je spet nekaj narobe. Tudi kasneje, ko se je zbujala, je bila zelo nemirna in govorila nama je, da jo boli noga, vendar ni bilo videti, da bi bilo z nogo kaj narobe.
Kasneje je začela iz ušes trgati uhane, čeprav je sicer nikoli ne motijo in jih že od začetka nosi brez težav. Zato smo sredi noči iskali še uhane po sobi in spet menjali posteljnino. Izmerila sva ji tudi vročino in saturacijo in vse je bilo v mejah normale.
Zjutraj je bil Rajko že tako utrujen od nenehnega vstajanja, da je odšel spat v dnevno sobo. Zato sem Glorio najprej tolažila jaz, ko je začela jokati. Zjutraj se je brez težav sama zbudila ter se začela pripravljati, da bomo odšle v vrtec.
Ko sem jo previjala, sem opazila, da ima na ritki nekaj pikic, zato sem takoj poslala sporočilo Rajku, če je morda že zvečer opazil te pikice. Odpisal mi je, da je zvečer imela le tri pikice in zato sem predvidevala, da je težava v Pampers plenicah, saj ima pogosto pikice, ko preizkušamo nove plenice.
Ko smo prišle v vrtec, sem najprej vprašala vzgojiteljico, ali je imela že prejšnje dni morda pikice na ritki. Ter jo prosila, če so lahko pozorne na to, ali se ji bodo pojavile nove pikice.
Ni minila niti ena ura in že sem dobila klic iz vrtca in takoj sem vedela, da je zagotovo nekaj zelo narobe z Glorio. Vzgojiteljica mi je takoj povedala, da so se Glorii pojavile pikice še po rokah in nogah in me prosila, če lahko čim prej pridem ponjo ter jo odpeljem k zdravniku.
Le hitro sem se oblekla in v nekaj minutah sem že bila v vrtcu. Ko sem prišla po Glorio, je bila že zelo pikasta tudi po obrazu in sploh nisem mogla verjeti, da je bolezen tako hitro napredovala.
Bila je tudi zelo utrujena, brez teka ter tudi povsem brez volje. Tako, da smo le hitro odšle v zdravstveni dom, ampak njen pediater zopet ni bil v službi, zato smo odšle k dežurni pediatrinji.
Ker je bilo pred nama precej malih bolnikov, smo morale v čakalnici počakati kakšno uro. Gloria se je med tem stiskala v mojem naročju (čeprav se sicer nikoli noče stiskati). K sreči je medtem pila tudi mleko, saj me je skrbelo, da bo sicer dehidrirala.
Takoj, ko smo prišle v ambulanto k zdravnici, je vedela, kaj je z Glorio narobe, saj je bila iz minute v minuto bolj pikasta. Njena diagnoza je bila – bolezen rok, nog in ust.
Sprva sploh nisem mogla verjeti, saj sem za to bolezen prvič slišala. Povedala mi je, da žal ni zdravila za to bolezen le, da moramo počakati, da mine. Ter, da naj v lekarni kupim bepanthen kremo za blažitev bolečin in da mora čim več piti ter jesti.
Ter da mora biti vsa hrana pasirana, saj ima zaradi te bolezni tudi razjede v ustih. Predpisala ji je tudi mazilo za razjede v ustih in sirup za morebitno vročino. Rekla mi je še, da naj redno spremljam njeno temperaturo in naj gledam tudi, da bodo pleničke dovolj polne – torej, da ne bo dehidrirala.
Poslala naju je le še v laboratorij, kjer so potrdili, da je to res bolezen rok, nog in ust. Predlagala je tudi, da naj čim več počiva, saj je zelo utrujena in predvsem, ker jo vse boli in srbi ter da bo bolezen minila do sredine tedna.
Nato smo le še hitro odšle še v lekarno po zdravila, in ko je farmacevtka videla, kako boga je Gloria ji, je podarila še napihljivo žabico, s katero se v teh dneh vsaj malce zamoti.
Takoj sem poklicala tudi vzgojiteljico v vrtec ter ji povedala, kaj smo izvedele pri pediatrinji, da je lahko ukrepala naprej. Doma smo skupaj gledale risanke in se stiskale, ponudila sem ji tudi vse, karkoli je želela jesti. Risala je tudi prekrasne sončke za atija. 🙂
Ta dan je večinoma počivala jaz sem ji kuhala in pekla različne jedi, da bi vsaj malce jedla. Ponujala sem ji tudi jogurte, sladolede, sadne žepke, sadne kašice, sokove in k sreči je vsaj malo jedla.
Čez dan je veliko počivala in medtem sva ji večkrat namazala tudi usta s kremo ter druge rane z bepanthenom. Za nekaj dni sem ji snela tudi uhane, saj so jo zaradi pikic zelo motili. Sama je tudi komaj hodila zaradi bolečin na nogah tako, da sem jo večinoma nosila naokrog.
V soboto smo šle malce na sprehod k mojim staršem, saj me je cel dan prosila, da gremo ven ali v vrtec in po sprehodu je tudi takoj zaspala. Tako smo tudi v nedeljo večino dneva skupaj počivali.
Ker v teh dneh nisem imela varstva in nisem mogla iti v trgovino, so nama zelo prav prišli sadni žepki in kašice ter jogurti. Ki jih imamo vedno na zalogi, ko smo na poti ali ko ji želim ponuditi hitro in zdravo malico. Odlični so bili tudi v teh dneh, ko lahko jedla le pasirano hrano.
Upoštevala sva tudi večino priporočil glede nege in hrane, ki sva jih našla na spletu. Ker je imela tudi po nosku boleče kraste in še vnet nosek, sem ji ga rajši obrisala le z vlažilnimi robčki, saj so bili navadni robčki preveč grobi za razdraženo kožo.
Zadnje dva dni smo končno vsi trije celo noč prespali in tudi Gloria se počuti vsak dan boljše. V zadnjih dneh se nama je trgalo srce, ko sva gledala, kako zelo jo vse boli in srbi in kako trpi.
V zadnjih dneh bi se večkrat rajši zjokala ob njej in nase vzela vse njene bolečine kot gledala njene solze. Resnično upam, da bo solz zaradi bolezni v naslednjih mesecih čim manj.
Saj nisem pričakovala, da bo po komaj treh tednih v vrtcu že pristala doma s takšno grozno in bolečo diagnozo – bolezen rok, nog in ust. 🙁
So se tudi vaši malčki že kdaj spopadati s to boleznijo? Imate kakšen nasvet za lažje prebolevanje? Kako vaši malčki prestajajo prve tedne vrtca? Stiskam pesti, da ste prve tedne preživeli brez bolezni in težav. 😉
