Ali smo mame res slabe?
Večkrat se vprašam, ali sem slaba mama, ker nimam hčerke vedno pri sebi.
Vsakič, ko sem odšla od doma po nakupih ali nujnih opravkih, sem imela v sebi občutek krivde, da zapuščam hčerko, ki me nujno potrebuje. In čeprav je bila vedno v odličnem varstvu pri mojih ali njegovih starših me je vedno napadal dvom, da sem slaba mama, ker s hčerko ne preživim 24 ur na dan.
Ko sem se odločila, da odprem svoje podjetje sem na vse to začela gledati s čisto drugačnimi očmi, saj sem bila veliko od doma. Ker sem hodila v Ljubljano na predavanja in počutila sem se, kot da spet živim.
Bila sem še vedno mama pripravljena svoji hčerki posvetiti vsako svojo prosto minuto in obenem sem se zavedala, da včasih potrebujemo tudi čas vsaka zase.
Poleg tega sem zelo osrečila njene stare starše, saj so lahko z njo preživeli več časa sama pa sem se lahko v celoti posvetila svojemu poslu.
Verjamem, da vsaka mama pri sebi čuti pritisk, ko se mora vrniti v službo in zapustiti svojega otroka s katerim je preteklo leto preživela vsako minuto dneva.
Sama sem se vedno spraševala, zakaj mame, ki delajo od doma nimajo doma svojih otrok? In zdaj, ko sem ena izmed njih vidim, da z otrokom pri sebi doma oziroma v službi, ne moreš narediti ničesar.
Ne le, da otrok ne dobi dovolj tvoje pozornosti, ampak tudi mama se ne more osredotočiti na svoje delo in ga ne opravlja dobro.
Predstavljajte si, da imate svojega otroka s seboj v službi? Isti položaj je z vsemi mamicami, ki delajo od doma. Včasih je res težko, vendar so mi v veliko pomoč stari starši, ki jo z veseljem vzamejo v varstvo.
Sama lahko tako vsak dan znova opravim delo, ki me veseli in se ji lahko v celoti posvetim, ko se vrne domov.
Zanima me vaše mnenje? Kako ste se soočile z odhodom v službo? Je bilo naporno? Delate od doma?
