7. – 8. teden – Dojenčkov dnevnik

7. – 8. teden – Dojenčkov dnevnik

V 7. tednu se je moral Rajko žal vrniti v službo, saj se mu je iztekel očetovski dopust tako, da sem čez dan ostala sama z njima poleg tega, sem morala z njima iti še po Glorio popoldne v vrtec. Tako, da lahko rečem, da so bili prvi dnevi, ko sem bila sama precej težki in naporni sploh, ker sem morala obe pripraviti za sprehod in vleklo se je v neskončnost, preden sem obe nahranila, previla, preoblekla in pripravila na odhod od doma.

Celoten dan je terjal precej organizacije, da smo osvojile rutino. Zjutraj, ko je Rajko Glorio odpeljal v vrtec in odšel v službo sem si vzela še malce časa in sem z njima spala še naprej, čeprav sem prej vedno vstajala že ob šestih zjutraj ali še prej, vendar zdaj zaradi nočnega zbujanja tega preprosto nisem zmogla.

V času, ko je bila Gloria v vrtcu, mi je vedno komaj uspelo kaj skuhati zase in zato sem bila še posebej vesela obiskov, ko so mi prinesli kaj za pod zob ali če so popazili na obe, da sem lahko vsaj, kaj naredila ali morda malce pospravila stanovanje.

Še bolj sem bila vesela, ko sta stari mami lahko pomili posodo, saj sama v celem dnevu nisem imela niti toliko časa, da bi prišla do pomivalnega korita in da bi sploh lahko pomila posodo. Zato sva se tudi hitro odločila, da nujno potrebujeva pomivalni stroj sploh za takrat, ko bomo začeli uvajati gosto hrano in bo umazane posode še veliko več.

Po 7. tednih po porodu sem imela tudi prvi pregled pri ginekologu in že nekaj dni prej sem dobila zelo slab občutek, da je nekaj zelo narobe in žal se tudi tokrat nisem zmotila, saj je ginekolog hitro ugotovil, da že sedem tednov krvavim, ker so spet pozabili košček posteljice v maternici.

Oba sva bila zelo jezna, ker se je to zgodilo že dvakrat in temu ne žal ne morem reči drugega kot malomarnost sploh, ker sem imela carski rez in so lahko brez težav videli ostanek posteljice, saj je bil tik ob carskem rezu. Poleg tega sem že spet pri porodu izgubila več kot liter krvi.

Odločila sva se, da počakava še en teden, če bi se morda samo sčistilo drugače, bi spet odšla na histeroskopijo. Kljub vsemu sem bila neznansko jezna, da se mi je to zgodilo že drugič, saj zaradi carskega reza nisem niti pomislila, da je to sploh mogoče in da krvavim zaradi tega in ne zaradi čišče.

Po osmih tednih sva zamenjala mleko za nedonošenčke za HiPP Combiotic 1, saj sta dosegli ciljno težo 4000 g oziroma sta bili že dovolj stari za običajno mleko. Tako kot pri Glorii sva se tudi tokrat odločila za mleko HiPP Combiotic 1, saj vsebuje še probiotike za boljšo prebavo in zato imajo dojenčki tudi manj težav z zaprtjem in krči.

V teh tednih nisva pogrešala ničesar drugega razen svoje najljubše gostilne, zato sva se, ko sta dopolnili dva meseca spet odpravila na večerjo v Kantino na postaji. Pred večerjo sva obe nahranila in previla, med potjo do tja sta ravno zaspali tako, da sva le poklicala in naročila jedi, da vse je že bilo pripravljeno, ko sva prispela tja. Hitro sva pojedla, Lucija in Sofija sta med tem spali tako, da je bil čas ponovnega hranjenja ravno, ko smo prispeli domov.

V času dojenja sem se vseeno izogibala mnogim jedem zato sem si naročila taquitosi z nacho omako, ki jo obožujem in na srečo nobena ni imela krčev na ta dan tako, da jima je mehiška hrana ustrezala kot med nosečnostjo, ko sva hodila tja na večerje. Rajko se seveda ni mogel upreti papati con pollo solitario tako, da jo je naročil tudi takrat in kot vedno sta bili obe jedi odlični.

V 8. tednu je žal zbolela Gloria, ampak na srečo le za prehladom oziroma je imela vročino in preventivno sva jo vzela iz vrtca, ker je bila še vedno nevarnost, da naleze dvojčici in tudi zato je odšla v varstvo k starim staršem, kjer seveda vedno neizmerno uživa. Čez nekaj dni se je na srečo lahko že vrnila v vrtec.

Kako sta pri vas potekala 7. in 8. teden? Ste starejše otroke kdaj vzeli iz vrtca zaradi mlajših? Katerim jedem se nisi mogla upreti po porodu?

Vse dojenčkove dnevnike najdete TUKAJ.