5. – 6. teden – Dojenčkov dnevnik

5. – 6. teden – Dojenčkov dnevnik

V 5. tednu smo se večinoma že prilagodili na vsakdanjo rutino, vendar sva imela precej težav z Glorio, saj kar naenkrat ni hotela več hoditi v vrtec. Obenem je občasno prišla zjutraj spat tudi k nama, čeprav prej nikoli ni spala z nama v vseh treh letih in pol.

Kljub temu da ima obe zelo rada, je imela občasno svoja obdobja, ko ju je želela, kar udariti poleg tega takrat še ni imela občutka, da sta še zelo krhki in da ju ne sme tako močno prijeti ali objeti. Začela je tudi slabše spati oziroma se je zbujala sredi noči in naju klicala, včasih sploh ni hotela iti spat in videti je bilo, da je zelo razdražena, čeprav sva ji posvetila veliko časa tako, da je bila sprva precej ljubosumna.

Še sreča, da je imel takrat Rajko še očetovski dopust in mi je veliko pomagal tako, da sva lahko noči brez spanja vsaj malce nadomestila, ko je Gloria odšla v vrtec in smo vsaj takrat še vsi štirje skupaj malce spali tudi čez dan.

V 5. tednu smo se prvič odpravili tudi na družinski izlet na morje v Strunjan, kjer je bila od Rajka mami na zdravljenju v toplicah in zato smo jo šli obiskat in takrat je bil čudovit sončen dan za sprehajanje. Le Gloria je bila že precej sitna v avtu tako, da nama je bilo sprva kar malce žal, da smo se sploh odpravili od doma in predvsem, ker sva pričakovala, da bodo težave pri dvojčicah. Na srečo smo vseeno preživeli čudovit dan na morju in obe sta prespali skoraj celotno pot.

Dojenje je v teh tednih počasi steklo tako, da sem obe dojila, čim večkrat na dan, vendar žal še vedno nisem imela dovolj mleka za obe tako, da sem še naprej dodajala še adaptirano mleko. Vendar sem bila vseeno ponosna na vsako kapljico mleka, ki sta jo dobili od mene in da sem v drugo lahko dojila.

Kot mamica treh malih navihanih punčk, ki potrebujejo ogromno pozornosti in časa, sem se odločila, da se vsakič sama odpravim po tedenskih nakupih in da si takrat vedno uredim varstvo, saj si nisem želela, da bi se v trgovinah česa nalezle. Enkrat na teden sem tako obe nahranila in previla potem sem vse tri pustila Rajku v varstvu in odšla po nakupih za dve uri do naslednjega podoja.

To je bil čas le zame, čeprav sem ga dejansko porabila le za hitre nujne nakupe. Sprva sem morala večkrat s seboj vzeti še Glorio, vendar je to vse skupaj trajalo predolgo, preden sem jo vsakič vzela iz avta in ji v trgovinah razlagala, da vsega pač ne potrebujemo in da tudi nimamo denarja za vse bedarije, ki jih prodajajo.

Zato sem se kasneje hitro odločila, da bom hodila v trgovine le zjutraj, ko je v vrtcu in ko na dvojčici lahko pazita stara starša, da lahko jaz v tem času opravim vse nujne nakupe. Nekateri so me verjetno imeli tudi za grozno mamo, ki pusti doma le nekaj tednov stare otroke in se sama odpravi v trgovine po nakupih. Glede tega mi je bilo čisto vseeno, saj sem vedela, da bom tako najhitreje nakupila vse potrebno in obenem ne bom nobene od njih izpostavljala boleznim.

Pri 5. tednih sva ju lahko tudi prvič kopala v banjici, ko sta dosegli težo 2500 g. Do takrat sva ju namreč vsak dan umila le z vodo in s krpicami, saj je patronažna sestra rekla, da jih rajši ne bomo kopali, dokler ne dosežejo vsaj 2500 g.

V 5. tednu smo odšli tudi na prvo Bownovo terapijo, saj nisva mogla več gledati, kako zelo trpijo ob krčih in na spletu sem prebrala našteto različnih nasvetov in med njimi je bila tudi Bownova terapija tako, da sva se tudi midva odločila zanjo. Priznam, da česa tako čudnega še nisem videla ali doživela – namreč tam smo bili približno 10 minut in v tem času je terapevt le nekajkrat pritisnil na trebuh od vsake ter se z nama pogovarjal o moji prehrani, o dojenju in podobnih stvareh in potem je bilo kar naenkrat konec terapije tako, da sem imela občutek, da od terapije ne bo nobenega učinka.

Po prvi terapiji je bilo stanje ponoči še veliko hujše in po enem tednu prejokanih dni in noči smo končno imeli še eno terapijo in takrat so se krči zelo umirili tako, da smo vsaj ponoči malenkost več spali. Ob pojavu krčev sva od takrat naprej lahko uporabljala le še vetrovne kapljice, včasih je pomagalo že nošenje, da sta se umirili.

Med očetovskim dopustom, ko sva imela nekaj minut časa na dan časa zase, ko sta spali se je Rajko lotil še urejanja balkona, saj sva ga želela čim prej zapreti, da bi pridobila dodaten prostor, ki nam ga v stanovanju še kako primanjkuje. Vendar trenutno nimamo denarja za novo hišo ali večje stanovanje.

Teh minut prostega časa ni bilo veliko, vendar nama je uspelo, da sva v naslednjih tednih zaprla balkon, dokončali pa ga bomo v naslednjih mesecih – komaj čakam. 🙂

Kako sta pri vas potekala 5. in 6. teden? Kdaj ste prvič odšli na morje ali na izlet? So imeli tudi vaši malčki krče – kako ste jih omilili?

Vse dojenčkove dnevnike najdete TUKAJ.