17. – 18. teden – Dojenčkov dnevnik
V 17. tednu sta imeli drugi ultrazvok kolkov in na pregledu so ugotovili, da je pri obeh zdaj vse odlično in da se pri obeh zdaj lepo vidijo tudi jedra.
Zame najlepše darilo v teh tednih je zagotovo bilo, če so na obisk prišli najini starši in so pomili posodo ali ponudili varstvo, da sem lahko odšla po nujnih opravkih ali da sem si lahko vsaj kaj skuhala. Veliko mi je pomenilo tudi, če so šli ob slabem vremenu po Glorio v vrtec, da mi ni bilo treba hoditi ponjo v dežju z vozičkom.
Kadar niso mogli iti ponjo, smo se odpravile same in takrat sem na voziček namestila dežni prevleki – na srečo mi je vreme v teh mesecih precej prizaneslo oziroma ni deževalo vsaj takrat, ko smo se odpravile proti vrtcu.
Prav tako sem bila vedno vesela družbe prijateljic za pogovor, pomoč pri varstvu ali če smo skupaj, kaj pojedle. Ob dvojčicah namreč ceniš vsako malenkost in pomoč, ki ti jo kdo ponudi – včasih je dovolj že družba.
V 17. tednu sem imela tudi pregled pri ginekologu po histeroskopiji in ker je bilo nekaj vidno na ultrazvoku, sva se dogovorila, da bova lezije v maternici spremljala še naprej za vsak primer. Rekel je sicer, da so videti kot brazgotine po operaciji oziroma carskem rezu in da na srečo za zdaj niso videti nevarne. Dogovorila sva se za kontrolo čez dva meseca, drugače naj bi bilo vse ostalo zdaj v redu.
Za terapijo za omilitev simptomov policističnih jajčnikov moram počakati še toliko časa, dokler bom dojila oziroma dokler ne dobim prvega mesečnega perila. Takrat se bova dogovorila, kako naprej, saj ne želim več zanositi, ampak si želim le omiliti nadležne simptome.
V tem tednu se je na srečo pri Sofiji vidno in lepo zmanjšala tudi popkovna kila tako, da operacija ne bo potrebna. Pri Luciji smo v teh tednih opazili, da ima znamenje na ustnici in vsi vedno sprva menijo, da se je ugriznila v ustnico, čeprav še nima zob. Pediater nama je dejal, da se bo znamenje z rastjo zagotovo zmanjšalo in če bi jo slučajno zelo motilo bi lahko šla kadarkoli na manjšo lasersko operacijo za odstranitev.
Pri 17. tednih sva tudi iz posteljic vzela gnezdeca tako, da sta se obe počasi privadili spati brez gnezdec. Žal v teh tednih tudi nista sprejeli nobenih igrač in njuna glavna igrača sem tako bila jaz in zato sta takoj začeli jokati tudi, če sem le za trenutek odšla iz sobe.
Ker smo bili v tem času precej zdoma sem si kupila tudi majice za dojenje, čeprav sem vedno menila, da so nepotreben nakup, saj se Gloria ni želela dojiti. Vendar lahko rečem, da so bile majice zelo praktične, ko smo bili na obiskih in tudi, če smo šli po nakupih ali morda na kosilo v gostilno, da sem lahko kadarkoli dojila.
Kadar je bilo hladno, sem vedno s seboj imela tudi pulover za dojenje, ki sem ga dobila kot darilo za babyshower – več o tem si lahko prebereš tukaj.
Kako sta pri vas potekala 17. in 18. teden? Si kdaj uporabljala majice ali pulover za dojenje? Imam tudi tvoj malček kakšno znamenje?
Vse dojenčkove dnevnike najdete TUKAJ.
